Marelična jedrca zoper raka

Skrivnost mareličnih jedrc je nekaj, kar še vedno buri duhove, sproža polemike in številna ugibanja. Jedrca namreč vsebujejo posebno spojino, ki naj bi imela protirakave lastnosti, hkrati pa je prav ta spojina tudi strupena, zato je njeno uživanje dvorezen meč. Kaj je torej skrivnost mareličnih jedrc in ali res delujejo …

Marelica – sladek sadež, ki v sebi nosi skrivnost

Marelice so vrsta sadja, ki spada v rod Prunus, kamor spadajo tudi breskve, slive in češnje. To so majhni, okrogli sadeži oranžne barve s tanko, žametno lupino in mehkim, sladkim mesom. Marelice izvirajo iz Kitajske in jih gojijo že več tisoč let. So dober vir vlaknin, vitamina A in C, kalija in drugih hranilnih snovi.

Marelice običajno uživamo sveže, lahko pa jih tudi posušimo, konzerviramo ali zamrznemo. Uporabljamo jih lahko v različnih jedeh, vključno s sladicami, marmeladami, želeji in slanimi jedmi.

Iz marelic izdelujejo tudi olje mareličnih jedrc, ki je priljubljena sestavina v kozmetiki in izdelkih za osebno nego.

A jedrc ne uporabljamo samo v kozmetične namene …

Marelična jedrca so semena, ki jih najdemo v pečkah marelic. To so majhna, ovalna semena, običajno rjave ali bež barve. Lahko se jedo surova ali pražena, včasih pa se uporabljajo kot sestavina različnih živil in pijač, med drugim marcipana, likerjev in naravnih zdravil.

Jedra marelic vsebujejo spojino, imenovano amigdalin, ki je znana tudi kot vitamin B17. Nekateri zagovorniki alternativne medicine trdijo, da ima amigdalin protirakave lastnosti in da je uživanje mareličnih jedrc ali drugih virov amigdalina lahko koristno pri preprečevanju ali zdravljenju raka.

Vendar teh trditev ne potrjujejo nobeni znanstveni dokazi, testiranja na živalih pa so pokazala mešane rezultate.

Zgodovina uporabe amigdalina v boju protu raku

Amigdalin so v Rusiji uporabljali že leta 1845 za zdravljenje raka, čeprav še danes ni jasno, ali res deluje. V štiridesetih letih 20. stoletja je ameriški zdravnik Krebs patentiral tudi umetno izdelano različico amigdalina – laetril.

Laetril je skušal uveljaviti kot zdravilo proti raku, je bil kasneje celo obsojen zaradi nezakonite prodaje. Nekatere študije so pokazale, da sta tako laetril, ki je torej sintetično narejena oblika amigdalina kot tudi amigdalin, ki je naraven, lahko strupena, če ju zaužijemo v večjih količinah.

Kako naj bi amigdalin oz. njegova sintetična oblika laetril deloval?

Ko laetril naleti na rakavo celico, razpade na 2 molekuli glukoze, 1 molekulo vodikovega cianida in 1 molekulo benzaldehida. Sprva so prevladovale domneve, da je vodikov cianid tisti, ki ubije rakavo celico, zdaj pa je znano, da je to pravzaprav molekula benzaldehida.

Krebs in drugi so z le malo dokazi trdili, da amigdalin deluje le na rakave celice, ne pa tudi na zdrave. Delovanje na celice pa je v resnici zelo nespecifično – to pomeni, da poleg bolnih celic ubije tudi zdrave. Poleg tega lahko pride ob zaužitju večje količine amigdalina do simptomov, ki so podobni zastrupitvi s cianidom.

Laetril so kasneje tudi prepovedali in danes kot zdravilo proti raku ni več dostopno, še vedno pa nekateri uživajo naravno obliko amigdalin v obliki mareličnih jedrc …

Kaj pa drugi vplivi mareličnih jedrc?

Marelična jedrca vsebujejo 5 % vlaknin na posamezno jedrce, poleg tega pa vsebujejo veliko tiamina, znanega tudi kot vitamin B1, ki po nekaterih raziskavah pomaga zniževati krvni tlak in ohranjati zdravje srca. Vsebujejo tudi cink, omega 3 maščobne kisline in kalcij.

Najbolj popularno pa je že omenjeno negovalno olje iz mareličnih jedrc, ki je bogato z esencialnimi maščobnimi kislinami (oleinsko in linolno) ter vitaminoma A in E. Kožo nahrani in vanjo zaklene vlago, odlično pa je zlasti za suho in zrelo kožo.

Če se že odločimo za uživanje mareličnih jedrc, potem na dan ne smemo zaužiti več kot dveh ali treh, saj bi lahko prišlo v nasprotnem primeru do neželenih reakcij v obliki zastrupitve, vsekakor pa se v primeru resnih bolezni posvetujmo z zdravnikom.