Adaptogene rastline oz. rastline nesmrtnosti

Oceni objavo z 1 do 5:
(0)
Št. ocen: 0

A veš – tista situacija, ko ti ravno v nepravem času zataji tiskalnik ali pa je na cesti strašna gneča, tebi se pa tako mudi … Čaka te veliko dela, na ulici pa te ustavi obrekljiva soseda, ki je res nimaš časa poslušati. Aja, pa še toaletnega papirja ti je zmanjkalo in se ti tudi sanja ne, kdaj bo končno toliko prostega časa, da skočiš ponj v trgovino.

To so drobci vsakdanjega življenja, s katerimi ni pravzaprav nič narobe. Vse je odvisno od objektiva, skozi katerega nanje gledamo. Res pa je, da čisto vedno ne moremo ostati mirni, še posebej, kadar se stresni dejavniki kopičijo, smo sredi kakšne večje življenjske preizkušnje, v času izpitov, tekmovanj itd. In tako se potihoma v naša življenja prikrade stres.

Stres pa ne povzročajo samo dogodki, ki bi na nas lahko vplivali psihološko. Stres za telo predstavlja tudi fizični napor ob športnih aktivnostih in drugih dejavnostih, ki od nas terjajo fizični napor. Proti stresu in vsakodnevnim pritiskom pa se lahko borimo na popolnoma naraven način. Z rastlinami, ki jih imenujemo adaptogeni.

Kaj so adaptogene rastline?

Adaptogeni so tiste rastline, ki delujejo tako, da se njihov učinek adaptira, torej prilagodi glede na potrebe telesa. To pomeni, da na nikogar ne učinkujejo enako, saj telesu pomagajo do ravnovesja tako, da delujejo ravno tam, kjer posameznik to potrebuje. Zveni fascinantno, a te rastlinice resnično delujejo na tako inteligenten način. V telesu se vzpostavi ravnovesje, stres se močno zmanjša, dajejo pa tudi dodatno energijo. Ker lahko s svojimi mehanizmi delovanja podaljšajo življenje, jim lahko rečemo kar rastline nesmrtnosnti, številne izmed njih pa so si ta vzdevek zaslužile že v tisočletni tradiciji uporabe takih rastlin. 

Delujejo tako proti mentalnemu kot tudi psihičnemu stresu in pripomorejo k boljši regeneraciji tako v primeru kratkotrajnih kot tudi daljših stresnih situacij. Z njihovo pomočjo take situacije tudi veliko bolje prenašamo.

Pa ne samo to!

Ker gre za rastline, ki so se tudi same morale v naravi prilagoditi na različne razmere in so s tem v sebi razvile snovi, ki se lahko prilagajajo stresorjem iz okolja, so te rastline postale tudi precej odporne. Vse te snovi pa, če jih uživamo, pripomorejo tudi k boljši odpornosti in trdnemu imunskemu sistemu. Nekatere naj bi celo upočasnile staranje in podaljševale življenjsko dobo. Branijo nas tudi pred virusi, bakterijami, težkimi kovinami, uravnavajo nivo kisika glede na nadmorsko višino in pomagajo telesu, da se hitreje prilagodi na vremenske razmere, kot sta mraz in vročina.

Raziskave kažejo tudi na to, da lahko z adaptogenimi rastlinami preprečimo utrujenost, izboljšamo koncentracijo, omilimo depresijo in se znebimo tesnobe. Odlično je tudi, če jih uživamo pred fizičnimi napori. Če se torej pripravljamo na maraton bodo adaptogene rastline nepogrešljiv del priprav, pa tudi, kadar se moramo učiti za izpite ali pa so pred nami naporni službeni projekti, sestanki ipd.

Kako delujejo adaptogene rastline

Adaptogene rastline delujejo tako, da vplivajo na povezave med možgani, molekularnimi mehanizmi v telesu in hormonskim sistemom ter tudi uravnavajo delovanje hormonov, npr. adrenalnih žlez, ki izločajo stresne hormone. Delujejo na tako imenovani HPA osi. Gre za povezavo med hipotalamusom, hipofizo in nadledvično žlezo. Na tej osi lahko namreč pride do motenj, posledice pa so hitrejši stresni odzivi, motnje spanja, utrujenost, nizek libido, slab imunski sistem, povišan sladkor, težave s ščitnico. Ta motnja je morda bolj poznana kot izčrpana adrenalna žleza, kar lahko vodi tudi v izgorelost, številne bolezni, tudi avtoimunske.

Poleg tega pa telo med zaznanim stresom prehaja skozi tri faze. Prva je alarmna reakcija, ko telo zazna grožnjo, druga je odpor oz. prilagoditvena faza, ko se telo začne vračati v normalno biokemično ravnovesje oz. homeostazo. Tretja faza pa je izčrpanost oz. izgorelost.

Adaptogene rastline podaljšajo drugo fazo intervala adaptacije na stresni faktor in preprečujejo, da bi prišlo do izgorelosti oz. jo uspejo omiliti. Zmanjšajo tudi občutljivost na stresorje, kar pomeni, da v nekaterih primerih, ko bi drugače prišlo do stresa, do tega sploh ne bo prišlo.

Nekaj adaptogenih rastlin in njihovo delovanje

MacaMaca

Maca je perujska gomoljnica, ki je pravo super živilo. Bogata je z vitaminom C, železom, kalcijem, magnezijem, bakrom in aminokislinami, kot sta glicin in arginin, ki je znan po tem, da pomaga dovajati več kisika v mišice in prispeva k boljši vzdržljivosti. Rastlina daje moč, vzdržljivost in zmanjšuje utrujenost, zato je idealna za vse, ki se ukvarjajo s športom. Pomaga tudi krepiti imunski sistem, preprečuje izgorelost adrenalne žleze in uravnava krvni sladkor.

Maco že stoletja uporabljajo tudi kot sredstvo, ki zvišuje libido, daje spolno in fizično moč, uravnava hormonsko delovanje in izboljšuje plodnost. Odlično uravnava hormone tudi pri težavah z menopavzo, PMS-jem in motnjami v menstrualnem ciklu. Maca namreč vpliva na prekrvavitev medeničnega predela in vpliva na proizvodnjo hormonov estrogena in testosterona.

Maca daje tudi energijo, zato jo lahko enostavno uporabimo namesto kave in dobimo svojo dnevno količino energije brez stranskih učinkov, ki jih ima kofein. Maca pomaga telesu vzpostaviti boljši obrambni mehanizem in ga varuje pred stresom. Ob uživanju mace se izboljšajo tudi koncentracija, pomnjenje in umske sposobnosti. Maca se priporoča vsem, ki so ravno v obdobju večje psihične ali fizične obremenitve. Še posebej pa športnikom in rekreativcem.

Ašvaganda

To rastlinico pogosto imenujejo kar indijski ginseng ali pa kraljevska zel. Ašvaganda znižuje raven hormona kortizola in deluje pomirjevalno. Je nekakšen naraven antidepresiv, ki poleg pomirjujočega učinka na telo deluje tudi pomlajevalno. Lahko bi rekli, da pozitivno vpliva na skoraj vse procese v telesu. Delovanje se prilagodi glede na to, v kakšnem stanju je telo. Če smo depresivni, nas bo pomirila, če pa nam primanjkuje energije, pa poživila. Ravno zaradi pomirjevalnih lastnosti je tudi odlično sredstvo proti nespečnosti.

Nekatere študije dokazujejo celo, da naj bi možganske celice varovala pred degenerativnimi procesi in varovala pred Alzheimerjevo in Parkinsonovo boleznijo, izboljšuje pa tudi spomin in sposobnost pomnjenja in učenja. Je močan antioksidant s protivnetnimi lastnostmi.

Pripomore tudi k hitrejšemu napredku športnikov, saj se mišice s pomočjo ašvagande hitreje okrepijo, zmanjša pa se tudi odstotek telesne maščobe. Dober je tudi njen vpliv na kosti in sklepe. Tudi ta rastlina pozitivno vpliva na reproduktivne organe in povečuje spolno moč, uravna hormone in jim vrača ravnovesje, kar je še posebej pomembno v stresnih situacijah, ko lahko nekoliko podivjajo in ne delujejo pravilno, to pa lahko na dolgi rok prinese tudi številne bolezni. Odlično deluje tudi v primeru bolezni ščitnice.

Rodiola oz. rožni korenAšvaganda

Gre za rastlino, ki se je na testih izkazala kot tista, ki ima najboljše protistresno delovanje in je tudi odličen naravni antidepresiv. Rastlino že stoletja uporabljajo azijska in skandinavska ljudstva, dolgo pa je poznana tudi v Sloveniji, saj jo najdemo tudi v našem visokogorju, prepoznamo pa jo po mesnatih listih, rumenih cvetovih in po vonju vrtnic, ki ga oddajajo njene korenine. Ravno po tem vonju je dobila tudi ime rožni koren. O njej je pisal že celo Valvasor.

Korenine rodiole se pogosto uporablja tudi za povečanje vzdržljivosti med športno aktivnostjo, saj podaljša čas, ko lahko damo vse od sebe oz. zmanjša občutek utrujenosti. Izboljšala naj bi tudi sposobnost učenja, varovala celice pred toksičnimi snovmi in radiacijo ter uravnavala srčni utrip. Preprečuje tudi težave z glavoboli, deluje proti nespečnosti in občutkom tesnobe, nekateri pa zatrjujejo, da zavira staranje in podaljšuje življenje.

Še eden od pozitivnih učinkov te čudežne rastline je izboljšan imunski sistem in boljša koncentracija. Izboljšala naj bi se tudi mentalna funkcija tistih, ki opravljajo nočne službe in potrebujejo dodatno podporo, da bi izničili negativne učinke podrtega bioritma. Znižuje tudi vrednosti krvnega sladkorja, kar je pozitivna novica za diabetike, vsebuje pa tudi spojine, ki delujejo proti raku.

Šisandra

Šisandra je adaptogena rastlina, ki uspeva na severu Kitajske in na vzhodu Rusije, imenujejo pa jo tudi sadež petih okusov, saj naj bi bilo v sadežu moč okusiti vseh pet. Na kitajskem jo že stoletja uporabljajo za zdravljenje bolezni jeter, kot sta hepatitis in ciroza, zmanjšuje zamaščenost jeter, ščitila pa naj bi jih tudi pred strupi.

Njeno pozitivno učinkovanje pa se ne zaključi pri jetrih. Deluje tudi proti anksioznosti, stresu in pa tudi proti depresiji. Biokemične spojine, ki jih šisandra vsebuje imajo pozitivne učinke tudi, ko gre za boj proti Alzheimerjevi bolezni, učinkujejo pa tudi na Parkinsonovo bolezen.

Sadež ima močno antioksidativno delovanje, ščiti pred prostimi radikali, krepi naravno odpornost telesa, zviša učinkovitost metabolizma in ščiti srce, kar potrjuje tudi kitajska tradicionalna medicina.  Podobno kot druge adaptogene rastline, znižuje nivo kortizola in učinkuje proti stresu, kar pripomore tudi k boljšemu spancu. To pa še ni vse. Odlična je tudi v lepotne namene, saj pomaga ohranjati kožo lepo, gladko in navlaženo, dlje časa ohranja mladosten videz in oskrbuje telo s hranili.

Brahmi

Posebna prednost brahmija je v tem, da spodbuja kognitivne zmožnosti in jih lahko potencira. Če se torej znajdemo v situaciji, ko moramo reševati kompleksne naloge in se ukvarjati z zahtevnejšimi miselnimi procesi, je lahko ta tradicionalna indijska ajurvedska rastlina odgovor na naše izzive. Študija narejena v Avstraliji dokazuje, da spodbuja hitrejše učenje, natančnost, hitrost opravljanja miselnih nalog, izboljšuje spomin in zmanjšuje stres.

Brahmi, ki ga v Indiji uporabljajo že stoletja, naj bi omilil tudi simptome povezane z Alzheimerjevo boleznijo. Spojina, ki jo vsebuje, t. i. bakozidi, naj bi vplivala na možganske celice in pomagala obnavljati možgansko tkivo. Ker vsebuje veliko hranilnih snovi, koristi telesu in krepi imunski sistem. K temu pripomorejo tudi antioksidanti, ki ščitijo pred vplivi okolja in pomagajo celicam preprečiti, da bi mutirale in da bi se posledično razvile bolezni, kot je rak.

Bolniki s sladkorno boleznijo ga lahko uživajo za uravnavanje nivoja sladkorja v krvi. Previdnost je potrebna v primeru načrtovanja zanositve, saj lahko vpliva na plodnost pri moških, pri čemer pa ne vpliva na testosteron in spolno moč. Rastlina je odlična tudi kot maska za kožo in lase, saj odpravlja prhljaj, na celice in kožo pa deluje regenerativno.

Adaptogene pa niso le rastline ampak tudi nekatere glive, kot sta gobi čaga in reishi.

Reishi ima odlično protistresno delovanje in pozitiven vpliv na spanje. Močno podpira imunski sistem in reishiposkrbi, da ne zbolimo kar tako. Gre za gobo, ki jo imenujejo tudi goba nesmrtnosti, saj so na kitajskih cesarskih dvorih iz nje pripravljali eliksirje, ki naj bi omogočali večno mladost. Delovala naj bi celo proti raku, saj po nekaterih študijah v določenih primerih uniči rakave celice in zmanjšuje tumorje. Je močan antioksidant, ki podpira tudi zdravje srca, zdrave vrednosti sladkorja v krvi in deluje kot antidepresiv.

Čaga je še ena adaptogena goba, ki raste na brezi. Stoletja je zaveznica ljudi v Sibiriji in Aziji, saj močno podpira imunski sistem in izboljšuje splošno zdravje. Njeno delovanje je protivnetno, protibakterijsko in protivirusno. Tudi čaga deluje na telo tako, da lahko uničuje rakave celice. Delno je to lahko povezano z močnim antioksidativnim delovanjem, ki celice zaščiti pred prostimi radikali. Večina gobo dobro prenaša, nekaj previdnosti pa je potrebno pri alergijah na brezo, pri diabetikih, ki jemljejo zdravila, ki že znižujejo sladkor in pri tistih, ki jemljejo zdravila za prodi krvnim strdkom, ker tudi učinkovine v tej gobi nekoliko redčijo kri.

Adatogene rastline so dragoceno darilo narave

Adaptogenih rastlin ni veliko, njihovo delovanje pa je toliko bolj dragoceno, saj so neškodljive oz. netoksične, a kljub temu kažejo močno pozitivno delovanje in telesu pomagajo v boju proti stresu, depresiji, skrbijo za dober imunski sistem, hormonsko ravnovesje, fizično vzdržljivost, bister um in še kaj.

Nekaj adaptogenih rastlin najdeš tudi v Malincini polni shrambi zdravja. Pobrskaj po njej in preveri, kaj lahko zate storijo maca, ašvaganda, rodiola, šisandra, brahmi ali pa gobi reishi in čaga.

Prejšnji prispevek
Naslednji prispevek