Ko odpremo hladilnik in v zadnjem kotu najdemo še kakšen jogurt, ki mu je potekel rok, ali pa morda zelenjavo, ki je že nekoliko načeta … kaj storimo v takem primeru? Ali hrano zavreči ali pa jo morda vseeno porabiti? Kaj pa moke, kaše in druga živila … Ob dejstvu, da Slovenci letno zavržemo skoraj 151 000 ton hrane, se je dobro malce zamisliti.

Statistični urad Slovenije navaja, da naj bi povprečen Slovenec na leto zavrgel kar 72 kilogramov hrane, na evropski ravni pa celo 131 kilogramov na prebivalca. To res ni malo … 

Poleg tega zavržena hrana predstavlja tudi okoljsko težavo. Zavržena hrana ob razgradnji in gnitju v okolje sprošča metan, ki onesnažuje okolje, poleg tega pa gre s tem, ko zavržemo hrano, v nič tudi vsa energija, ki je bila porabljena za pridelavo. To pomeni, da smo s hrano v resnici zavrgli tudi ogromno električne energije, vode in truda ljudi, ki so hrano pridelali.

Če prištejemo še dejstvo, da smo s tem zavrgli tudi denar, in da se veliko število ljudi na svetu žal še vedno spopada s tem, da si hrano težko privošči, pa je taka statistika toliko bolj žalostna.

Največ odpadne hrane so v Sloveniji pridelala gospodinjstva s 47 %, sledi gostinstvo s 37 %, trgovine z živili 9 % ter dejavnosti proizvodnja hrane s 7 %.

In ker največ odpadne hrane pridelamo ravno gospodinjstva, je tukaj veliko priložnosti za izboljšave …

Premišljene izbire in pametno ravnanje za manj odpadkov

Da bi v gospodinjstvih pridelali kar najmanj odpadkov, je dobro, da se nakupovanja hrane lotimo načrtno in premišljeno.

K temu pripomorejo naslednji koraki ...

• Pripravimo si tedenski jedilnik: tako bomo točno vedeli, kaj bo kateri dan na jedilniku in katera živila potrebujemo za to.
   
• V trgovino se odpravimo z nakupovalnim listkom: Planiranje pomaga, da lahko v trgovino odidemo z nakupovalnim listkom in kupimo samo tisto, kar res potrebujemo.
   
• Hrane ne nakupujmo lačni: Znano je, da ko smo lačni, kupimo več in tudi veliko več hrane, ki je ne potrebujemo. Poleg tega tudi hitreje posežemo po nezdravi hrani.
   
• Ohranjajmo urejen hladilnik: Hladilnik naj bo organiziran tako, da so živila, ki jih je treba porabiti prej, spredaj, ostala pa zadaj. Tako zmanjšamo možnost, da bi živilom pretekel rok uporabe, ker bi ostala pozabljena nekje zadaj.
   
• Občasno naj bo na meniju obrok »Pospravi svoj hladilnik«: To pomeni, da tisti dan ne kupimo novih živil, ampak uporabimo domišljijo in pripravimo obrok iz živil, ki jih je treba nujno porabiti. Tako lahko nastanejo odlične zelenjavne in kremne juhe ali omake.
   
• Kadar jemo v restavraciji, vzemimo ostanke domov: Prav nič ni narobe s tem, da pico iz restavracije, ki nam je ostala na krožniku, zavijemo in odnesemo domov. Zakaj ne bi natakarja prosili, da nam zavijejo tudi druge jedi, kot so meso, testenine, krompir in druga živila, ki so ostala nedotaknjena. Že čez nekaj ur, ko bomo lačni, se bomo razveselili, da smo vse te dobrote vzeli domov.
   
• Že ob nakupu hrane preverimo datume: Če vemo, da bomo živilo potrebovali in porabili kmalu, potem lahko izberemo živila s krajšim rokom uporabe, če pa bodo živila nekaj časa pri nas doma, potem pa izberimo taka, ki imajo daljši rok.

Da pa bi znali razbrati, kako dolgo je živilo uporabno, je ključnega pomena razumeti, kako interpretirati roke uporabe na živilih. 
Skrivnost se skriva v branju oznak pred datumom …

Če skrbno pogledamo katero koli embalažo, lahko vidimo, da se na njej vedno skrivata dve ključni informaciji, pravilno razumevanje obeh pa lahko pripomore k odgovornejšemu odnosu do hrane in preprečevanju nepotrebnih živilskih odpadkov.

Oznaka "Uporabno najmanj do", je tista oznaka, ki označuje datum, do katerega je izdelek pričakovane kakovosti, oznaka "Porabiti do", pa je tista, ki pomeni, da je živilo varno za uporabo le do navedenega datuma.

Oznaka "Uporabno najmanj do"

Kadar na izdelku vidimo oznako "Uporabno najmanj do", nam to pove, do katerega datuma živilo ohrani svoje značilnosti, kot so okus, tekstura in aroma. Gre torej za značilnosti, ki kažejo kakovost izdelka in da je izdelek to tistega datuma tak kot takrat, ko je čisto svež.

Čeprav lahko živila po tem datumu postopoma izgubljajo svojo kakovost, pa ostajajo varna za uživanje, če so bila ustrezno shranjena in če embalaža ni poškodovana. Če je torej v zaprtem in pravilno hranjenem izdelku nastalo nekaj grudic, na čokoladi pa malce beline, to še ne pomeni, da izdelek ni več užiten.

Ta oznaka je pogosto prisotna na širokem spektru izdelkov, vključno z ohlajenimi, zamrznjenimi, suhimi izdelki, kot so testenine in riž, konzerviranimi živili ter drugimi, na primer rastlinskim oljem in čokolado.

Takega živila torej nikar ne zavrzimo samo zato, ker je navedeni datum že mimo. Če smo izdelek primerno shranili, se o tem, ali je še uporaben ali ne, prepričajmo s pomočjo svojih čutil. Če ima še vedno primeren vonj in okus, videti pa je neoporečno, potem ga lahko še vedno uporabimo. 

Ko pa izdelek enkrat odpremo, pa je dobro slediti morebitnim dodatnim navodilom, kot je "porabiti v treh dneh po odprtju". Na ta način bo uživanje hrane varno, zavržene hrane pa manj, kot če bi samo na hitro pogledali datum in mislili, da živila ne smemo več uporabljati.

Oznaka "Porabiti do"

Na embalažah pa lahko najdemo tudi oznako "Porabiti do". Ta oznaka je uporabljena predvsem na hitro pokvarljivih živilih, kot so sveže ribe in meso, kjer je tveganje za večje. Po preteku datuma, ki je naveden ob tej oznaki, živil ni več varno uživati. 

Veliko bolj pomembno je tudi to, kje in kako taka živila shranjujemo. Navodila, kot so "hraniti v hladilniku" ali "hraniti pri temperaturi 2–4 °C" so strokovno ocenjena, in sicer tako, da podaljšajo svežino in preprečijo še hitrejše kvarjenje. Velika razlika je namreč, če meso pustimo en dan na pultu ali pa ga damo na hladno. Če ga pustimo na pultu, se lahko hitro pokvari oz. se na njem veliko hitreje razvijejo škodljivi mikroorganizmi, ki bi lahko škodovali našemu zdravju.

V primeru, da tako živilo zamrznemo takoj po nakupu, se lahko rok uporabnosti precej podaljša, a je tudi tukaj dobro upoštevati navodila na embalaži, ki nam svetujejo glede zamrzovanja in odtajanja. 

Po odprtju živila z oznako "Porabiti do" je dobro strogo slediti navodilom za shranjevanje in uporabo. Taka živila torej kupujmo takrat, ko jih potrebujemo, in jih primerno hranimo ter porabimo v za to določenem času.

Skrivnost do hitrega razločevanja med živili se torej skriva v besedici najmanj …

Če piše "najmanj do", to pomeni, da lahko živilo uporabljamo tudi po preteku datum, če pa besede "najmanj" ni in piše damo "porabiti do", pa takega živila po preteku datuma ni več pametno uporabiti.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje – NIJZ so pripravili kratke in uporabne smernice za presojo o tem, ali je živilo še varno:

• Embalaža živila ni poškodovana ali drugače spremenjena.
• Površina živila ni plesniva, nagnita ali sluzasta.
• Videz, vonj in okus so tipični za to vrsto živila, brez neprijetnih priokusov ali vonjev (po
• gnilobi, razkroju, plesni, žarkosti).
• Živilo ne vsebuje ostankov insektov, parazitov ali glodavcev.
• Struktura živila je nespremenjena, ni izločenih posameznih sestavin živila in ni sledov bakterijskega vrenja.

Ustrezno shranjevanje hrane za daljšo življenjsko dobo živil …

Živila, ki se hitro pokvarijo, vključujejo sveže izdelke, kot so mleko, skuta, jajca, jogurt, sir, majoneza, meso in mesni izdelki. Ob pregledu teh napotkov moramo obvezno upoštevati pravilno shranjevanje. Mleko lahko ostane užitno teden dni po roku uporabe, skuta do dveh tednov, jogurt teden dni. Dobro pa je, da te izdelke hranimo neodprte v hladilniku.

Ko govorimo o mesu, lahko perutnina v hladilniku zdrži celo do pet dni. Tudi drugo meso, ki ga kupimo v kosih, lahko zdrži do šest dni, mleto meso pa le do dva dni. Rib in morskih sadežev pa nikar ne skladiščimo več tri dni. Ob vsem tem bodimo vseeno pozorni na to, če je meso spremenilo barvo, vonj ali druge značilnosti, ki bi lahko kazala na to, da hrana ni več varna. Meso v zamrzovalniku za razliko od hladilnika zdrži od šest mesecev do enega leta. Če imamo v hladilniku jajca, bodo brez težav zdržala tudi do pet tednov. 

Najdlje pa so uporabna živila, kot so konzervirana hrana, riž in suhe testenine, ki jih lahko uživamo celo še dve leti po datumu, navedenem na embalaži. Tudi neodprte žitarice bodo uporabne še kakšno leto dni, moka pa vsaj še dva meseca. 

Ob vsem tem je dobro uporabiti tudi nekaj logike, ker saj poznamo tisto – zakaj je himalajska sol preživela stoletja v naravi, zdaj pa ima na embalaži naenkrat naveden datum?

Vsekakor pa nam pametno načrtovanje obrokov in upoštevanje zgornjih nasvetov prihrani kar nekaj kilogramov zavržene hrane. Še boljši pa bo občutek, ko bomo s tem naredili nekaj dobrega zase, svoje bližnje, okolje in ne nazadnje tudi za svojo denarnico …