Pira – starodavna sorta pšenice, ki osvaja svet

Oceni objavo z 1 do 5:
(5)
Št. ocen: 1

spelt on white background

Čeprav je pira vedno bolj poznana med ljudmi, vsi še vedno ne vedo, kaj pira sploh je in zakaj je postala tako popularna v zadnjih časih. Gre namreč za starodavno vrsto žita, sorto dobro poznane in razširjene pšenice, ki pa se od nje razlikuje po obliki klasa in donosnosti. Piro imenujejo tudi »plevnata pšenica«, saj njeno zrnje po žetju ostane v plevi. Ker je bila donosnost na hektar veliko manjša kot pri pšenici, so jo pred leti prenehali sejati, saj je bila bolj pomembna velikost predelave, kot vsebina in dobre učinkovine pire.

Pa vendar se je pira ohranila vse do danes – arheologi pripisujejo piri uporabo celo do 10.000 let nazaj, ko so piro že začeli načrtno gojiti. V naših krajih so jo začeli opuščati sejati v začetku 20. stoletja, saj je bila premalo donosna in so v borbi za pridelkom raje sejali pšenico in druga donosnejša žita. Danes se je šele izkazalo, zakaj je pira tako posebna – ker ima drugačno klasje, ki bolje zaščiti zrnje pred škodljivci, se jo lahko prideluje brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev, zato je na koncu za uporabnika bolj zdrava. Pšenica je bolj občutljiva na škodljivce in plesen, zato jo tukaj pira na celi črti premaga. Ker te pirine lastnosti ustrezajo smernicam novodobnega kmetijstva, ki se bori proti pretirani uporabi kemikalij v pridelavi hrane, je pira ponovno postala zelo iskano žito, ki se ga znova na veliko goji.

Pira ima dvojno plevo, ki jo varuje pred škodljivci in vremenskimi razmeramipira3

Pira se je prilagodila tudi na vlažno in bolj hladno podnebje v Alpah, zato ker ji to omogoča oblika njenih klasov. Pleva namreč dodatno ščiti zrnje pred vlago in nizkimi temperaturami, zato lahko uspeva tudi v bolj neugodnih razmerah za rast. Dvojno plevo tako obvaruje zrnje pire pred vlago, ki je pogoj za nastanek plesni, hkrati pa jo varuje tudi pred škodljivci iz okolja. Po mlatenju je tako potrebno zrnje spustiti še čez en dodaten postopek odstranjevanje trdovratne pleve. Kmetje so v starih časih tako porabili več časa za manj zrnja, danes pa je to vseeno lažje, saj pri tem uporabljamo stroje, ki delo olajšajo. Plevo oz. pirine luščine danes pogosto uporabljajo kot polnilo za blazine, vzglavnike in odeje, saj ima pomirjevalne učinke na počitek in spanje ter pozitivno vpliva na omilitev bolečin, predvsem glavobolov.

Uporabnost v kuhinji - pira je vsestransko žito

Oluščena pira je povsem vsestransko žito – iz nje lahko zmeljemo zdrob in moko, obrusimo kašo ali jo stisnemo v kosmiče. Prepražena zrna se lahko uporablja tudi kot kavni nadomestek. Pira vsebuje več zdravih in kvalitetnih beljakovin kot pšenica, zato je bolj zdrava za uživanje. Vsebuje tudi veliko ključnih aminokislin in ogljikovih hidratov, ki blagodejno vplivajo na delovanje imunskega in krvo-žilnega sistema.

Iz pirinih zrn je moč zmleti belo, polbelo in polnozrnato moko. V primerjavi s pšenično moko pira1ima pira slabši lepek in so zato izdelki iz pirine moke bolj zbiti. Pira resda vsebuje gluten, vendar je beljakovinska struktura drugačna od pšeničnega gluten, zato jo lahko uživajo tudi nekateri ljudje s celiakijo. Ker ne otežuje prebave, je primerna tudi za ljudi, ki imajo s tem težave in se izogibajo pšenični moki. Pira namreč zmanjšuje gnitje beljakovin v prebavilih in pomaga prebavljati ogljikove hidrate.

Bogata zakladnica vitaminov, mineralov, aminokislin in ogljikovih hidratov – to je vse tisto, kar človeško telo potrebuje za optimalno delovanje. Pravo razmerje nujno potrebnih učinkovin iz pire je razlog za občutek sreče, ohranjanje zdravja in dobrega počutja. S piro dobite vse v enem!

Prispevek pripravila: Malinca Nastja

Prejšnji prispevek
Naslednji prispevek