Načrtovanje vrta

Načrtovanje vrta

Vizija vrta nastaja med tem, ko narava še miruje, torej v pričakovanju pomladi. Takrat je najboljši čas, da se dobro pripravimo na vrtnarsko sezono in da vse svoje ideje in želje vključimo v načrtovanje vrta.

Zakaj bi sploh načrtovali vrt?
Z načrtovanjem vrta lahko uskladimo svoje želje s površino, ki nam je na razpolago ter pogoji za vzgojo. Na podlagi načrta pa lahko naredimo realen seznam semen in sadik, ki jih bomo potrebovali. Takšen načrt je smiseln tudi zato, ker ne sejemo celega vrta naenkrat, temveč nekatere kulture (npr. grah, solato …) sejemo že marca, druge (bučke, fižol …) pa šele v začetku maja.

Kako načrtovati vrt?
Vrt ustvarite skladno s svojimi željami in potrebami. Najprej je treba narediti seznam rastlinskih kultur, ki jih želite sejati (npr. 20 sadik paprik, 10 sadik paradižnika, 40 glav zelja …). Skladno z želenim številom sadik pozneje lažje predvidite, koliko semen in prostora na vrtu boste za to potrebovali. Na seznam ne pozabite dodati zelišč in drugih rastlin, ki so vsestransko uporabne in pozitivno delujejo na celoten ekosistem, kot je recimo ognjič, ki odganja škodljive nematode iz tal. Poleg zelišč so na seznamu močno zaželene tudi zdravilne rastline, katere pripomorejo k zdravju rastlin in prispevajo k naravnemu ravnovesju v vrtu. Vloga cvetja v vrtu ni zgolj estetska, saj poleg čudovitega videza in vonja privablja v vrt tudi številne koristne žuželke (npr. gajlardija privabi pikapolonice, boreč privabi čebele …), nekatere vrste, npr. metuljnice, med katere sodi volčji bob, pa bogatijo tla z dušikom. Za cvetje in zelišča ne potrebujete ločenih gredic, temveč jih lahko posadite kar na robove posameznih gredic, kjer rastejo v sožitju z zelenjadnicami.

Da bi dobro uskladili rastlinske vrste, ki jih želite vzgajati, in prostor, je najbolje takoj za seznamom narediti še shemo vrta. Zato gredice skicirajte na papir (ali s pomočjo kakega računalniškega programa) in jih dopolnjujte z zelenjadnicami, cvetjem in zelišči z vašega seznama. Idealna širina gredic je 80–100 cm, saj lahko tako z obeh strani z rokami dosežete sredino. Medtem ko je najbolje, da gredica poteka v smeri sever–jug, saj na ta način vse gredice skozi dan dobijo približno enako količino sonca.

Pri kombiniranju začimb po predvidenih gredicah je treba paziti na kolobarjenje. Najpomembnejše pravilo je, da rastlina ne sme stati na istem mestu, kjer je rasla prejšnje leto. To velja za vse rastline; izjema je le paradižnik, ki vsako leto najbolje uspeva ravno na istem mestu. Pri tem je treba upoštevati cele družine rastlin, saj se večina rastlin iz iste družine srečuje z enakimi škodljivci in boleznimi. Npr. kapusnice, med katere sodijo ohrovt, zelje, gorčica, redkev in brokoli, napadajo kapusova stenica in kapusov bolhač, medtem ko plodovke, kamor spadajo paradižnik, paprika in krompir, napadajo koloradski hrošč (nekdaj znan kot krompirjeva zlatica), plesen ter mnoge druge. Če vam je na kateri gredici lansko leto rasel brokoli, ne smete na isto gredico saditi npr. ohrovta, saj to ni nobena sprememba – oba sodita med kapusnice. Namesto njega to leto posadite korenček in čebulo ali fižol. To ni pomembno zgolj z vidika bolezni in škodljivcev, ki lahko preživijo v tleh, temveč tudi zaradi izčrpavanja tal. Različne rastlinske vrste imajo namreč različne potrebe po hranilih, ki jih črpajo iz zemlje, zato boste s kolobarjenjem rastlin po vrtu onemogočili, da bi bili nekje določeni elementi povsem izčrpani, drugi pa še povsem neuporabljeni. Imejte v mislih, da stročnice bogatijo tla z dušikom.

Med načrtovanjem vrta upoštevajte dobre in slabe sosede v vrtu. Nekatere vrste se medsebojno spodbujajo k rasti, ščitijo pred škodljivci in boleznimi (kot recimo čebula in korenček, ki s svojim vonjem drug drugemu odganjata škodljivce). Prav tako obstajajo kombinacije, pri katerih si rastline med seboj upočasnjujejo ali celo onemogočajo rast. Najdete lahko kar veliko razpredelnic z dobrimi in slabimi sosedi na vrtu, ki se med seboj izključujejo in si nasprotujejo glede tega, katere rastline ne bi smele rasti skupaj.  Sledite osnovnemu pravilu in na isti gredici nikoli ne kombinirajte rastlin iz iste družine. Ob tem upoštevajte tudi velikost in rast rastlin ter rastline sadite tako, da bo na gredici dovolj prostora za obe kulturi (npr. čebula rabi prostor pod zemljo in se odlično ujema s solato, ki rabi več prostora nad tlemi).

Ne pozabite niti zaščite pred vetrom in visokih rastlin, ki delajo senco, saj je pomembno, da se v senci nahajajo tiste rastline, ki jim to ustreza. Pazite tudi na strani neba, namreč na severni strani je ves čas senca, zato se tam navadno sejejo rastline, kot je sončnica, saj na ta način še najmanj senčijo preostali del vrta, istočasno pa ga ščitijo pred mrzlim severnim vetrom.

Narediti dober načrt za vrt, ki bo zadostil vsem pogojem, ni enostavno, saj imajo pri tem velik vpliv različni dejavniki – veliko je odvisno od klime, tal, katere rastline rastejo skupaj ipd. Pravila ne obstajajo zato, da bi se jih slepo držali, temveč jih je treba razumeti kot smernice, ki naj vam pomagajo pri kreativnem načrtovanju vrta, vse ostalo pa bo prišlo z izkušnjami. Poskušajte, opazujte in učite se od narave, poslušajte svoje srce ter uživajte v svojem vrtu med vzgojo in pridelovanjem svoje zdrave organske hrane, ob čemer „vzgajate“ tudi sami sebe.

PRISPEVEK PRIPRAVILASilvija Kolar Fodor