Kokosovo olje – da ali ne?

Kokosovo olje postaja v zadnjih letih vse bolj popularno po celem svetu, saj se poleg ogromno možnosti uporabe v prehrani, uporablja tudi v izdelkih za nego las, kot sončna krema in celo kot dezodorant …

Pridobivajo ga iz zrelih kokosov, ki rastejo na kokosovih palmah (Cocos nucifera) v tropskih in subtropskih predelih sveta, kjer mu pogosto rečejo tudi »drevo življenja«. Kokos je bil kot olje prvič uporabljen v 19. stoletju, ko so Evropejci prišli do Pacifiških otokov. Ni le vir hranil, temveč se uporablja tudi kot vlaknina, gorivo in zdravilo, njegova uporaba v Ajurvedski medicini pa je bila prvič dokumentirana že pred 4000 leti, kar kaže na prepoznano vrednost tega tropskega sadja.

Ponekod velja celo za funkcionalno živilo, saj naj bi njegovo uživanje prispevalo k izgubi telesne mase, okrepljenemu imunskemu sistemu, celjenju ran in vlaženju kože, izboljšanju kognitivnih funkcij ter zdravja las in ustni higieni.

Najbolj kakovostnimi olji je hladno stiskano deviško olje, ki v primerjavi s kopra oljem vsebuje višje ravni hranil, kot sta vitamin E in A, ter polifenolov, saj njegov proces pridelave ne zahteva uporabe visokih temperatur.

Razlika med oljem in maslom je v načinu pridobivanja – olje se pridobiva s stiskanjem kokosov, medtem ko se kokosovo maslo pridobiva iz kokosovega mesa, zmletega v mazljivo pasto. Tako olje kot tudi maslo sta rahlo sladkega oreškastega okusa s pridihom kokosa, ki ga lahko okušamo tudi po kuhanju.

Znak, da je olje pridobljeno na zdravju prijazen način, je ravno ohranjen okus po kokosu, saj se ta v nasprotnem primeru po temperaturni in kemični predelavi v celoti izgubi.

Konsistenca kokosovega olja je odvisna od temperature. V hladilniku se strdi in postane bele barve, medtem ko je pri sobni temperaturi mehak, pri temperaturi višji od 26 °C pa se stopi in postane prozoren. V kuhinji ga lahko uporabljamo tako pri ustvarjanju sladkih kot slanih jedi, še posebej priljubljen pa je kot vir maščobe v veganski prehrani.

Zaradi visokega deleža nasičenih maščobnih kislin je kokosovo olje stabilno tudi na visokih temperaturah, zato se lahko poleg peke uporablja tudi za cvrtje.

Nasičene maščobne kisline in zdravje

Prehranske maščobe so bile v preteklih letih predmet številnih diskusij tako glede tipa in količine, ki je primerna za uživanje, kot tudi njihovih vlog v reguliranju telesne mase ter poteku kroničnih bolezni.

Vemo, da so maščobe esencialno hranilo, ki v telesu opravljajo več pomembnih nalog; so nosilci v maščobi topnih vitaminov, prekurzorji metabolno aktivnih spojin (steroidi, hormoni ...), po drugi strani pa je prehrana z visokim deležem maščobe povezana z debelostjo, visokim krvnim tlakom, diabetesom in nekaterimi drugimi boleznimi sodobnega časa.

Kljub temu so prehranski vzorci tisti, na katere se moramo osredotočiti, ne le posamezna hranila ali živila, saj v prehrani nič ni črno-belo.

Nasičene maščobne kisline so nujne za normalno delovanje telesa, vendar jih lahko telo v zadostni meri sintetizira samo. Po priporočilih AHA (The American Heart Association) naj bi na dan zaužili manj kot 10 % kalorij iz nasičenih maščob, na račun katerih naj bi več poudarka dali nenasičenim maščobnim kislinam. Številne raziskave namreč nakazujejo na negativne učinke uživanja prevelikih količin nasičenih maščobnih kislin, med katere spadajo debelost, visok krvni tlak, srčno-žilne bolezni in diabetes tipa 2, vendar so le te povezane še z ostalimi dejavniki in življenjskim slogom.

Raziskave sicer kažejo vpliv uživanja kokosovega olja na zvišanje ravni krvnega holesterola in trigliceridov, vendar njegovo uživanje naj ne bi bilo direktno povezano z višjim tveganjem za pojav srčno-žilnih bolezni.

Zmanjšanje deleža nasičenih maščob v prehrani namreč ni linearno povezano z znižanjem ravni lipidov v krvi, sploh če maščobo nadomestijo enostavni ogljikovi hidrati. Po nekaterih podatkih naj bi uživanje nasičenih maščob prav tako induciralo inzulinsko rezistenco, vendar se je uživanje kokosovega olja izkazalo za ravno obratno in učinkovito pri uravnavanju krvnega sladkorja.

Hranilno bogat vir maščobe?

Kokosovo olje vsebuje visoke ravni polifenolnih spojin, ki delujejo kot antioksidanti in prispevajo k oksidativni stabilnosti olja ter hranilnim in organoleptičnim lastnostim. Njihova vsebnost je odvisna predvsem od okoljskih pogojev med zorenjem kokosa, uporabljenih tehnikah predelave olja, stopnjo procesiranja (visoka temperatura ...) ter pogojev skladiščenja.

Ravni bioaktivnih spojin so višje v hladno stiskanem deviškem kokosovem olju, medtem ko postopek pridelave ne vpliva na sestavo maščobnih kislin.

Kokosovo olje je bogat vir predvsem kofeinske in kumarne kisline, številnih flavonoidov (flavanoni, dihidroflavonoli) ter vitaminov A in E. Farmakološki učinki kokosovega olja se razlikujejo glede na del kokosove rastline ali sadeža, ki je uporabljen (olje, mleko, meso). Visoko antioksidativno aktivnost imata predvsem kokosova voda in meso sadeža, medtem ko imajo vlaknine v kokosu protibakterijsko, protiparazitsko in protivnetno delovanje.

V podganah naj bi kokosovo olje povečalo aktivnost antioksidativnih encimov, s čimer se je posledično zmanjšala peroksidacija lipidov. Deviško olje se ponaša z najvišjimi vsebnostmi omenjenih snovi in je najbolj uspešno pri zvišanju antioksidativne kapacitete tkiv.

Ugotovljeno je bilo, da lahko uživanje kokosovega olja okrepi antioksidativne obrambne mehanizme in poveča ravni antioksidativnih encimov v kosteh, kar zmanjša simptome osteoporoze, ki se pojavi pri ženskah po menopavzi.

Tako kot za številne druge komponente prehrane je bilo tudi za nasičene maščobne kisline ugotovljeno, da niso vse ustvarjene enako. Kokosovo olje predstavljajo predvsem nasičene maščobne kisline, katerih delež znaša približno 90 % vse maščobe v kokosu. Med njimi prevladujejo lavrinska, kaprilna, miristinska, palmitinska in stearinska maščobna kislina. Je bogat vir srednje dolgih verižnih nasičenih maščobnih kislin (MCFA), ki se lahko v črevesju direktno absorbirajo in porabijo kot hiter vir energije, podobno kot ogljikovi hidrati. To je tudi razlog, da srednje dolge verižne maščobne kisline ne sodelujejo v biosintezi in transportu holesterola.

Nekatere srednje verižne maščobne kisline naj bi imele zdravju ugodne koristi, zaradi česar kokosovo olje pridobiva priljubljenost.

V primerjavi z dolgo verižnimi nasičenimi maščobnimi kislinami so MCFA povezane z izboljšanjem kognitivnih funkcij, lipidnega profila krvi, telesne kompozicije in zdravja srca in ožilja. Visok delež MCFA v kokosovem olju ima namreč kljub dejstvu, da gre za nasičene maščobne kisline, ugoden učinek na zmanjšanje tveganja za pojav srčno-žilnih bolezni, kar je sicer povezano tudi z vsebnostjo polifenolov in vitaminov, ki jih olje vsebuje. Nekatere hipoteze celo predvidevajo, da MCFA, prisotne v kokosovem olju, povišajo porabo energije in stopnjo oksidacije maščob, vendar se večina raziskav osredotoča na očiščene vire nekaj izmed MCFA, ki predstavljajo le delež maščobnih kislin v kokosovem olju.

Nekaj raziskav sicer kaže na pozitivno povezavo med uživanjem kokosovega olja in izgubo telesne mase, vendar je slednja odvisna predvsem od kaloričnega deficita, ki ga ustvarimo. Če bomo uživali kokosovo olje, torej ne bomo čudežno izgubili telesne mase, nam pa lahko pomaga preko povečanja časa sitosti, kar nam bo pomagalo pri vzdrževanju kaloričnega deficita in izgubi telesne mase.

Kot maščoba deluje protimikrobno in protiglivično proti P. aeruginosa, E. coli, P. vulgaris in B. subtilis, saj povzroči razpad njihovih lipidnih membran. Lavrinska, kaprilna in kaprinska kislina dokazano zavirajo rast bakterij.

Uporaba v kozmetiki

Kokosovo olje se ne uporablja le v prehranske namene, temveč je prav tako sestavina številnih kozmetičnih izdelkov.

V primerjavi z raznimi mineralnimi in drugimi olji, se je kokosovo olje izkazalo za bolj učinkovito pri obnavljanju las in njihovi zaščiti. Lavrinska kislina ima visoko afiniteto do beljakovin v lasih in lahko zaradi nizke molekularne teže enostavno prodre v las, s čimer pomaga pri njegovi obnovitvi ter pusti mehke in sijoče lase, hkrati pa navlaži tudi lasišče.

Kokosovo olje se je prav tako izkazalo za izjemno uporabo sredstvo pri negi kože, saj izboljša hidracijo in poveča ravni lipidov na njeni površini, s čimer dokazano izboljša simptome atopičnega dermatitisa. Zaradi vsebnosti antioksidativnih polifenolov ščiti kožo pred prostimi radikali, ki povzročajo staranje kože in njene poškodbe.

Kokosovega olja torej ne smemo metati v isti koš kot ostale vire nasičenih maščobnih kislin, saj se njegova sestava maščobnih kislin od drugih precej razlikuje, zaradi česar njegovo uživanje blagodejno vpliva na naše zdravje. Vsekakor je tudi pri kokosovem olju potrebna zmernost, vendar se vam ga zaradi višjega deleža nasičenih maščobnih kislin v primerjavi z drugimi rastlinskimi viri maščob, ni potrebno bati.

Poleg vsestranske uporabe v kuhinji ga lahko uporabite tudi za nego las in kože, čiščenje ličil in celo namesto dezodoranta. Če se na vašem jedilniku znajde pogosto, priporočamo izbiro kakovostnega olja, ki je hladno stiskano, nerafinirano in nehidrogenirano, kar zagotavlja kar se da visoko hranilno vrednost živila. 

Avtorica: Mojca Cepuš - nutricionistka s 15-letnimi izkušnjami

VIRI:

• Wallace T. C. 2018. Health Effects of Coconut Oil—A Narrative Review of Current Evidence, Journal of the American College of Nutrition, 38, 2: 97-107
• Boateng L., Ansong R., Owusu W. B., Steiner-Asiedu M. 2016. Coconut oil and palm oil's role in nutrition, health and national development: A review. GMJ- Ghana Medical Journal, 50, 3: 189-196
• Hewlings S. 2020. Coconuts and Health: Different Chain Lengths of Saturated Fats Require Different Consideration. Journal of Cardiovascular Development and Disease, 7, 4: doi: 10.3390/jcdd7040059
• Sankararaman S. in Sferra T. J. 2018. Are We Going Nuts on Coconut Oil? Current Nutrition Reports, 7, 3: 107-115