Kako sodelovati z različnimi tipi ljudi?

Ljudje smo si med seboj različni in nemalokrat so ravno razlike med nami izvor nesporazumov in trenj v zasebnem in delovnem okolju. Stik z različnimi tipi ljudi nam lahko predstavlja vsakodnevni izziv. Vsak od nas namreč poseduje različne lastnosti, izkušnje, prepričanja in znanja. Če smo sposobni razumeti razlike in do njih pristopiti na radoveden način, lahko pomembno izboljšamo kakovost odnosov in si odpremo vrata podpore in sodelovanja. 

Poglejmo primer:  

Ana ima dva majhna otroka in povabi Majo s svojimi otroki na izlet. Ana je zelo organizirana, na stvari gleda analitično. Večer pred odhodom pripravi malico, nahrbtnike in se zgodaj odpravi spat. Ko naslednje jutro pobere Majo, ta zamuja. Ko se usede v avto pove, da nima pripravljene hrane in bo za otroke našla nekaj po poti. Ani se zdi, da Maja ni zainteresirana za izlet, saj se sploh ni pripravila nanj. To pa seveda ni nujno res. Maja je najverjetneje bolj spontana in se lažje znajde v nestrukturiranih situacijah, kar ne pomeni, da se izleta ne veseli.  

Različni pogledi, stili in načini delovanja močno vplivajo na to, kako sodelujemo z drugimi. V zgornjem primeru vidimo, da Ana ponazarja analitičen in sistematičen pristop, Maja pa spontan in ustvarjalen pristop. Ko se ta dva pristopa srečata, lahko pride do nesporazumov. Vseeno pa prav te razlike lahko ustvarijo bogastvo v sodelovanju, saj vsak posameznik prinese svoje izkušnje, perspektive in močne plati. Raznolikost spodbuja tudi inovativnost, saj več različnih pristopov omogoča boljše prepoznavanje izzivov in reševanje problemov.  

Majina “nepripravljenost” bo morda prišla prav v nepredvidljivih situacijah. Ob zastoju na cesti bo Ana morda postala napeta, med tem ko bo Maja zabavala otroke in ji zastoj ne bo povzročil pretiranega stresa. Anina organiziranost pa bo morda prišla prav pri pravočasnem odhodu domov, da bi se izognili nočni vožnji. V razlikah se torej skrivajo rešitve, če smo jih le pripravljeni uvideti.  
 

Zmožnost sodelovanja z drugimi 

Zmožnost sodelovanja z drugimi spada med tako imenovane »mehke veščine«. To pomeni, da se sodelovanja lahko naučimo in ni nujno nekaj, kar nam je »naravno dano«. Gre za spretnosti, ki se nanašajo na komunikacijo, medosebne odnose in sposobnost delovanja v skupini. 
 

Zakaj je sploh pomembno, da sodelujemo z različnimi tipi ljudi? 

• Raznolikost spodbuja ustvarjalnost in reševanje problemov - različni ljudje prinašajo različne poglede, izkušnje in znanja. Bolj raznolike skupine ustvarjajo bolj inovativne ideje in oblikujejo boljše rešitve.  
• Izboljša komunikacijo in zmanjšuje konflikte - razumevanje komunikacijskih stilov drugih prepreči nesporazume. Ko se zavedamo, da ljudje na različne načine procesirajo informacije in so njihovi čustveni odzivi različni, smo sposobni večje mere prilagajanja in iskanja skupnih poti. 
• Povečuje čustveno inteligenco in empatijo - sodelovanje z različnimi tipi ljudi pri nas razvija čustveno inteligenco. Ta sposobnost nam pomaga pri oblikovanju boljših odnosov in spodbuja pozitivno vzdušje.  
• Podpira osebno in poklicno rast - stik z različnimi tipi ljudi nas spodbudi, da postanemo bolj prilagodljivi, potrpežljivi in iznajdljivi. 
• Povečuje učinkovitost ekip v delovnem okolju - ekipe, ki znajo izkoristiti prednosti razlik med člani, si bolj učinkovito razdelijo delo in si med seboj pomagajo. To vodi do večje uspešnosti in zadovoljstva pri delu.  
• Vedno bolj multikulturni svet - ker so družbene situacije vse bolj raznolike, je znanje, kako ravnati z ljudmi, ki izhajajo iz različnih kultur in imajo različno osebnost, ključno za spoštljivo in učinkovito sodelovanje. 
   

Zakaj nam je včasih težko sodelovati z drugimi ljudmi?  

Pogosto od drugih pričakujemo, da bodo razmišljali in delovali podobno kot mi, in pri razlagi njihovega delovanja izhajamo iz sebe. V svojih mislih si ustvarimo slike o tem, kaj je normalno, t.i. sheme “normalnosti”, ki nam pomagajo pri interpretaciji informacij in zaznavi drugih ljudi. Sheme vključujejo naša pričakovanja in prepričanja. Vsak izmed nas ima tako svojo shemo, na podlagi katerih interpretira nove informacije. Na primer: nekdo nam na povabilo na nedeljski izlet odgovori s preprostim stavkom, brez klicajev, brez olepšav. Ker bi mi reagirali z navdušenjem in dodali klicaj, odgovor na povabilo interpretiramo v smislu, da oseba najverjetneje ni najbolj navdušena nad izletom. To pa seveda ni v skladu z resničnostjo, ampak zgolj z našimi pričakovanji, ki izhajajo iz naših prepričanj, delovanj in pričakovanj. 

Raznolikost v osebnostnih lastnostih 

Velik del medosebnih razlik lahko razložimo s pomočjo modela osebnosti Velikih pet (Big Five). Ta predpostavlja, da lahko osebnost posameznika opišemo s pomočjo petih osnovnih dimenzij, ki zajemajo širok spekter vedenj, čustev in miselnih vzorcev. Osnovne dimenzije osebnosti so ekstravertnost, sprejemljivost, vestnost, nevroticizem in odprtost za izkušnje. Določene dimenzije so pri posameznikih izražene v različni meri, zato pride do razlik v doživljanju sveta, razmišljanju, čutenju in vedenju.  

Kako model razlaga razlike med ljudmi: 

Ekstravertnost  

Posamezniki z visoko izraženo ekstravertnostjo uživajo v družbi, so družabni in energični in pogosto iščejo zunanje dražljaje. Introvertirani posamezniki pa so bolj umirjeni, raje delajo sami, izogibajo se množici in potrebujejo več časa zase. 

Sprejemljivost 

Visoko sprejemljive osebe so strpne, tople, empatične in rade pomagajo. Manj sprejemljive osebe so lahko bolj tekmovalne, direktne in manj dovzetne za potrebe drugih. 

Vestnost 

Vestni posamezniki so zanesljivi, natančni, imajo dolgoročne cilje in so samodisciplinirani. Manj vestni pa so bolj impulzivni, neorganizirani ali neprilagodljivi, kar se lahko odraža v manjši zanesljivosti. 

Nevroticizem 

Ljudje z visokim nevroticizmom pogosteje doživljajo stres, tesnobo, negotovost in čustvena nihanja. Na drugi strani pa so manj nevrotični posamezniki bolj umirjeni, odporni proti stresu in samozavestni. 

Odprtost za izkušnje 

Osebe z visoko odprtostjo so radovedne, ustvarjalne, odprte za nova mnenja in izkušnje. Tisti z nizko odprtostjo raje sledijo rutini, so bolj tradicionalni in manj zainteresirani za spremembe. 
 

Kako nam razumevanje osebnosti pomaga pri medosebnem sodelovanju? 

S pomočjo poznavanja dimenzij osebnosti bolje razumemo, zakaj ljudje različno reagirajo na iste situacije, zakaj se nekateri posamezniki bolje znajdejo v določenih odnosih in kako kako se razlikujemo v medosebnih odnosih, komunikaciji in načinu reševanja problemov.  

Kaj lahko naredimo za boljše sodelovanje z drugimi? 

Spoznali smo torej, da se ljudje razlikujemo v doživljanju sveta, notranjih shemah in osebnostnih lastnostih. Razlike lahko privedejo do nesporazumov, lahko pa predstavljajo način bogatenja medosebnih odnosih.  

Nekateri ljudje so zelo neposredni, drugi bolj občutljivi, nekateri potrebujejo strukturo, drugi prisegajo na spontanost. Razlike so neizogiben del človeške narave in prav v tem je njihova moč. Za uspešno sodelovanje z drugimi moramo zato razviti sposobnosti razumevanja, prilagajanja in medsebojnega spoštovanja.  

Stil komunikacije  

Glede na to, da se medosebni odnosi gradijo predvsem na podlagi komunikacije je zelo pomembno, da smo sposobni prilagoditi svoj stil komunikacije in razumeti stile komunikacije drugih. Nekateri cenijo kratkost in jedrnatost drugi pa si želijo dolgih pogovorov in potrebujejo več časa za razmislek. Hitro se zgodi, da lahko način komunikacije interpretiramo narobe. Nekdo nam na primer na zastavljeno vprašanje ne odgovori takoj, ker potrebuje čas za razmislek, mi pa sklepamo, da nam ne odgovori, ker nekaj prikriva. S tem ko sogovorniku pridemo nasproti - s tonom glasu, izbiro besed ali načinom izražanja - lahko pokažemo spoštovanje in izboljšamo medsebojno razumevanje.  

Iskanje skupnega cilja  

Pomembno je zavedanje, da imamo z ljudmi, s katerimi sodelujemo, skupni cilj. Morda se razlikujemo v načinih doseganja ciljev, a nas pri tem vodi ista želja - dober odnos, uspešen projekt ali učinkovito sodelovanje. Ko nas razlike začnejo razdvajati, si je smiselno postaviti naslednje vprašanje “Kaj si želiva oba?”  

Sprejemanje in spoštovanje razlik  

Prava vrednost odnosa ne izhaja iz naših podobnosti, ampak iz sposobnosti sprejemanja in spoštovanja razlik med nami. Za dobro sodelovanje ni potrebno, da se z nekom vedno strinjamo. Včasih je bistvo odnosa to, da drugemu dovolimo biti to, kar je, brez želje, da bi ga spremenili ali “popravili”.  

Odlaganje impulzivnih reakcij 

Pomembno je, da se zavedamo, da ne bomo vedno razumeli reakcije in vedenja druge osebe. Sploh če se ta pomembno razlikuje od našega odziva v enaki situaciji. Takrat je pomembno, da preverimo, ali prav razumemo odziv osebe in ne ugibamo, kako se ta v resnici počuti. S preverjanjem svojih domnev se lahko izognemo impulzivni reakciji, ki bi lahko škodovala odnosu.  

Uspešno sodelovanje z različnimi tipi ljudi torej ni nekaj, kar bi zahtevalo popolno ujemanje, zahteva pa zrelost, pripravljenost na razumevanje in zavestno odločitev, da bomo iskali skupne poti in ne razlogov za razhajanja. Ko to dosežemo, raznolikost med nami postane prednost, ne ovira. 

Avtorici: Kaja Strniša in Ivana Čadež - BRST psihologija 

Članek je bil napisan s pomočjo naslednjih virov: 

Cox, J. D. (2011). Emotional intelligence and its role in collaboration. Proceedings of ASBBS, 18(1). 

Workplace from Meta. (n. d.). Working with others.

Brower, T. (2023, November 26). 5 ways to work effectively with someone you really don’t like. Forbes.

Williams, R. (2024, September). Embrace different: How to connect with others at work. Psychology Today.