Kaj je gastritis in kaj povzroča njegov nastanek?

Oceni objavo z 1 do 5:
(0)
Št. ocen: 0

Gastritis je akutno ali kronično vnetje želodčne sluznice. V sluznici se celice, ki sestavljajo notranjo plast želodca, okvarijo in zato je moteno njihovo obnavljanje. Žlezno tkivo začne izginjati in začne se tvoriti tkivo s celicami drugačne vrste. Posledično se zaradi sprememb celic na delih želodca spremeni tudi njegova funkcija. Dlje kot traja vnetje, večja površina želodčne sluznice se spremeni, kar lahko vodi do težjih bolezenskih stanj.

Pri 80 % ljudi se gastritis pojavi kot posledica okužbe z bakterijo Helicobacter pylori. Pri 5 % ljudi je gastritis avtoimunskega izvora, lahko pa je posledica okužbe z virusi, kot so citomegalovirus in herpes simplex ali zaradi kroničnega refluksa (vračanja žolča iz dvanajsternika nazaj v želodec). Tudi redno jemanje nekaterih zdravil proti bolečinam (nesteroidna protivnetna zdravila – aspirin, ibuprofen), stres, kajenje in alkohol lahko povzročijo vnetje želodčne sluznice, vendar strokovnjaki to vrsto bolezni imenujejo gastropatija.

Pri okužbi z bakterijo Helicobacter pylori je značilno, da se ta naseli globoko v sloj želodčne sluznice in tam povzroča vnetje. Okužba se širi s človeka na človeka in sicer oralno, oralnofektalno (pri majhnih otrocih) ali pa celo preko okužene hrane ali vode.

Simptomi gastritisa ali vnetja želodčne sluznice

Obstajajo posamezniki s kroničnim gastritisom, ki ne kažejo nobenih znakov bolezni. Pri ostalih se simptomi razlikujejo od osebe do osebe. Značilni znaki gastritisa so naslednji:

- izguba apetita,
- spahovanje, napenjanje in slaba prebava,
- zgaga,
- zmanjšanje telesne teže,
- slabost in bruhanje, lahko tudi s sledmi krvi v izbljuvku,
- črno obarvano blato ali krvavo blato,
- občutek sitosti po zaužitju majhne količine hrane,
- pekoča bolečina v zgornjem delu trebuha oziroma v želodcu.

Resnejše oblike gastritisa lahko privedejo do znakov, ki kažejo na notranjo krvavitev: potenje, hitro bitje srca, bledica, omedlevica, občutek težkega dihanja, bolečina v predelu prsnega koša ali trebuha, večja količina krvi v blatu ali izbljuvkih, vročina in mrzlica.

Kako dobimo diagnozo?

Najbolj zanesljivo diagnozo kroničnega gastritisa dobimo z gastroskopijo, najbolj pogosto preiskovalno metodo za dokaz obolenja, ki jo izvede zdravnik specialist. Gastroskopija poteka tako, da zdravnik skozi usta napelje cevko oziroma endoskop s kamero. Z njo pregleda zgornji del prebavil, požiralnik, želodec ter zgornji del tankega črevesja. Pri sumu na bolezen odvzame delček tkiva za podrobnejše preiskave (biopsija).

Najmanj invazivni preiskavi za dokaz okužbe s Helicobacter pylori sta pregled krvi in blata ter dihalni test s sečnino.

Zdravljenje gastritisa

Pred začetkom zdravljenja gastritisa moramo najprej poznati vzrok bolezni. Pri infekcijah z bakterijo Helicobacter pylori zdravljenje poteka od 7 do 14 dni. Bolniki uporabljajo sredstva za nevtralizacijo kislosti želodčnega soka (antacidi), sredstva za zmanjšanje izločanja želodčne kisline (inhibitorji protonske črpalke), H2 blokatorje in dve vrsti antibiotika. Kar 20 % obolelih s Helocobakter pylori okužbe ne pozdravi po prvem zdravljenju, zato morajo po navodilih zdravnika zdravljenje nadaljevati še 14 dni. Sledi kontrolni pregled z dihalnim testom s sečnino in pregled blata.

Pri vnetjih želodčne sluznice zaradi zdravil ali alkohola je potrebno odstraniti povzročitelje. Pri avtoimunem izvoru gastritisa je najbolj učinkovit vitamin B12. Zelo učinkovita je tudi gastritis dieta, o kateri si lahko več preberete v nadaljevanju.

Kronični gastritis dieta – prehranski nasveti

Zdrav način življenja lahko učinkovito pripomore k izboljšanju gastritisa in prepreči njegovo pojavljanje. Najbolj pomembna je zdrava, uravnotežena, lahko prebavljiva hrana. Sprva je tako pri akutnem kot pri kroničnem gastritisu priporočljiv post, ki želodcu omogoči počitek. Pri prvem pride do olajšanja simptomov že po nekaj dneh posta, pri slednjem pa po povprečno enem tednu. Post je priporočljivo ponoviti enkrat na mesec ali dva. Med postom se lahko uživajo sadni sokovi, ki zagotovijo minimalni kalorični vnos, skrbijo za detoksikacijo telesa in ohranjajo hidracijo. Po postu sledi tridnevno uživanje ekološko pridelanega sadja, predvsem jabolk, hrušk, grozdja, ananasa, zrelih pomaranč, breskev in melon. Četrti dan sledi postopen prehod na dieto, ki vsebuje zelenjavo, semena, žita in oreške. Najbolj priporočljivo je v jedilnik uvrstiti lahko hrano, kot so kuhan riž, pire krompir, zdrob, kuhana riba, mehko kuhana jajca, mladi sir in podobna domača živila.

Obroki naj bodo pogostejši in preprostejši. Priporoča se čim manj mešanja različnih sestavin. Hrano je potrebno dobro prežvečiti, da se lažje zmeša s slino. Na takšen način bo imel vaš želodec manj dela s prebavljanjem hrane. Po obrokih je priporočljiv počitek v trajanju do pol ure. Zadnji obrok naj bo vsaj dve uri pred večernim spanjem, da zaužita hrana ne bi zatekala iz želodca v požiralnik. Odsvetuje se pitje tekočin med obroki, prav tako ne pol ure pred in po obroku, kar zagotavlja optimalno gostoto želodčnih sokov in s tem lažjo prebavo.

Gastritis prehrana – priporočljiva hrana

Beljakovine – zadosten vnos beljakovin pripomore k hitrejšemu celjenju poškodb. Uživati je potrebno kakovostne beljakovinske vire: tofu, soja, leča, stročnice, skuta, sir. Slednja ne izražata negativnih učinkov polnomastnega mleka.

Probiotiki – jogurt, kefir in fermentirana zelenjava imajo veliko pozitivnih učinkov pri zdravljenju gastritisa. Zmanjšujejo vnetje in urejajo gibanje črevesja.

Polnozrnata živila – polnozrnat kruh ter kosmiči, testenine in rjavi riž.

Vlaknine – imajo izjemen učinek na prebavo živil, predvsem zmanjšujejo zaprtje.

Flavonoidi – pripomorejo k zaviranju rasti bakterij, ki so povzročiteljice vnetja v želodcu. Živila, ki vsebujejo veliko flavonoidov so jabolka, brusnice in česen.

Korenčkov in špinačni sok – ugodna kombinacija za lajšanje simptomov gastritisa. Priporoča se mešanica 40 ml špinačnega ter 60 ml korenčkovega soka, dva do trikrat na dan.

Sadje – zakladnica vitaminov, mineralov, vlaknin in antioksidantov. Priporočajo se jabolka, banane, breskve, hruške, melone in grozdje.

Olje z vitaminom E – preprečuje draženje in obnavlja sluznico želodca. Priporoča se čajna žlička olja večkrat na dan.

Komarček, janež in sladki koren – komarček in janež pomagata blažiti prebavne motnje in umirjata vnetje sluznice, medtem ko sladki koren zdravi želodčne rane. Priporoča se uživanje mešanice zelišč v obliki čaja.

Laneno seme – učinkovito naravno sredstvo v boju proti gastritisu. Eno jedilno žlico celih, zdrobljenih ali mletih lanenih semen pustite čez noč namočene v četrt litra vode ter naslednje jutro zaužijete tekočino na prazen želodec. Tovrsten napitek je potrebno uživati vsaj teden dni. Semena lahko dodate h kosmičem, v jogurt ali kot posip na kruhu ali sadju.

Mačji krempelj v prahu - zelo učinkovit naravni antibiotik, ki ima močan učinek na bolezni prebavil in črevesja. Uživa se lahko v obliki čaja, v katerega dodate limonin sok, ki bo pomagal izvleči več alkaloidov in manj taninov iz lubja. 

Čaga goba v prahu – najmočnejša medicinska goba, ki ima blagodejne učinke na telo. Uporablja se jo v obliki čaja ali pa se jo doda v smoothie, jogurt ali sokove.

Zeliščni čaji – najbolj učinkoviti v boju proti gastritisu so brestovolistni oslad (Filipendula ulmaria) – nadzemni deli, golostebelni sladki koren ali sladič ali Likvincija (Glycyrrhiza glabra) – korenina in rdeči brest (Ulmus fulva) – lubje.

Hrana, ki ni priporočljiva ali jo je potrebno omejiti

Hrana ne sme biti preveč kisla, mastna ali pekoča. Izogibati se je potrebno ocvrtim jedem, zato hrani ne dodajajte maščobe. Raje jo skuhajte, dušite, pripravite na sopari ali v pečici. Izogibajte se začinjeni hrani, pikantnim, nasitnim, sladkim, zelo vročim ali hladnim jedem, gaziranim pijačam, kavi, pravemu čaju, suhomesnatim izdelkom, prekajeni hrani, soljenim ribam, jedem iz paradižnika, sokovom iz citrusov, čokoladi, mentolu in rdečemu mesu..

Pri gastritisu se ne priporoča uživanje mleka in sode bikarbone, ker imata lahko povratni učinek. Čeprav sprva delujeta kot nevtralizatorja želodčne kisline, se kasneje izločanje želodčne kisline zaradi njiju poveča. Kalcij v mleku namreč neposredno spodbuja njeno izločanje. Odsvetovana je tudi hrana, ki želodec mehansko spodbuja k izločanju in motoriki: grobo mleto in kitasto meso, svež kruh, cmoki, žganci, štruklji, groba surova zelenjava, graham kruh, otrobi, orehi, lešniki, fižol. Posameznik lahko tudi sam ugotovi, katera hrana mu škoduje in se ji poskuša izogniti.

Ostali ukrepi pri vnetju želodčne sluznice

Izogibajte se stresnim situacijam in se naučite tehnik sproščanja za bolj uravnovešeno življenje. Redno telovadite in vzdržujte normalno telesno težo.

Izogibati se je potrebno snovem, ki dražijo in poškodujejo želodčno sluznico. Med njih sodijo alkohol, kava in zdravila. Tudi kajenje je potrebno opustiti, saj povečuje izločanje kisline v želodcu ter upočasnjuje celjenje okvarjene sluznice, ki je glavna težava gastritisa. 

Avtor: Malinca

Prejšnji prispevek
Naslednji prispevek