IQ matrica – umetnost ohranjanja spomina

Ohranjanje zdravja možganov in ostrine spomina je ključno za kakovostno življenje v vsakem obdobju, najbolj pa se to pokaže, ko pridemo v jesen življenja. V današnjem svetu, kjer smo izpostavljeni nenehnemu toku informacij in zahtevam okolja, je ohranjanje spomina in splošno zdravje še toliko bolj pomembno. A možgani so kot mišica – z redno vadbo in pravilnim pristopom nam lahko uspe, da bodo bistri in zdravi še dolgo …

Možgani so kompleksen organ v človeškem telesu, ki igra ključno vlogo pri nadzoru in usmerjanju različnih telesnih funkcij ter kognitivnih procesov. Sestavljeni so iz milijard nevronov, ki med seboj komunicirajo prek električnih in kemičnih signalov.

Kljub raziskovanju znanstveniki še vedno ne vedo vsega o tem, kako delujejo, kako točno deluje zavest in kaj vse vpliva na to, da začne moč možganov pojenjavati.

Delujejo kot centralna kontrolna enota, ki usklajuje gibanje, čutila, spomin, razmišljanje in čustva. Povezani so s splošnim zdravjem telesa, saj uravnavajo delovanje živčnega sistema, ki vpliva na srčni utrip, dihanje, prebavo in druge vitalne funkcije.

Zdravi možgani so zato ključni za optimalno delovanje telesa, hkrati pa moramo, da bi poskrbeli za njihovo zdravje, poskrbeti za zdravje celega telesa.

Vpliv podatkovne hiperprodukcije na naše možgane

Sodobni svet nas bombardira z informacijami, kot nas najverjetneje ni še nikoli prej v zgodovini človeštva. Kamorkoli se obrnemo, smo soočeni s hiperprodukcijo informacij.

Otroci se običajno ne soočajo z večjimi težavami pri pomnjenju, saj njihovi možgani še vedno delujejo v polni zmogljivosti. Dolge pesmi, besedila, telefonske številke in nova znanja se zdijo preprosti za zapomnitev …

Vendar pa se s starostjo pogosto spopademo s podatkovno preobremenjenostjo, ki lahko ovira našo sposobnost organizacije, procesiranja in pomnjenja informacij. Starejši, kot smo, težje je lahko, zato je ključno, da ne zanemarimo strategij za ohranjanje zdravja in zmogljivosti možganov.

Kako izboljšati svoj spomin

Ključna komponenta izboljšanja spomina je vzpostavitev rutine. Redno ponavljanje informacij omogoča možganom, da hitreje in učinkoviteje pridobijo dostop do teh informacij v zavesti. Poleg tega pa je pomembno, da se zavedamo svoje okolice in podrobnosti ter da se aktivno posvečamo dražljajem iz okolja, saj ti vplivajo na naš spomin.

Meditacija je ena od možnosti, ki omogoča izboljšanje spomina, saj um nauči fokusa na sedanji trenutek. Redna meditacija pripomore k izboljšanju sposobnosti ohranjanja pozornosti, kar vpliva na boljše hranjenje in priklic spominov. S fokusiranjem med meditacijo hkrati treniramo um, da ostaja pozoren tudi pri obdelavi in shranjevanju informacij, kar posledično vodi v izboljšanje kognitivnih funkcij.

Povezava med znanjem in novimi spoznanji

Ena ključnih strategij za izboljšanje pomnjenja je povezovanje novega znanja, ki ga imamo, s tistim, ki ga pridobivamo na novo. To omogoča hitrejši priklic informacij in lažje razumevanje novih konceptov. Na primer, pri učenju jezika lahko iščemo podobnosti med novimi besedami in tistimi, ki nam že znane. Več jezikov kot poznamo, lažje se bomo spopadli z učenjem novih. Poleg tega je ključno ustvarjati žive in izjemno vizualne podobe v možganih. Pretiravanje pri ustvarjanju teh povezav lahko pripomore k boljšemu priklicu informacij v prihodnosti.

Odlična je tudi tehnika asociacij. Ko si skušamo zapomniti nove informacije, si v povezavi z njimi v mislih prikličemo asociacijo, ki nas bo spomnila na novi podatek. Ko bomo informacijo potrebovali, se najprej spomnimo na asociacijo in posledično se bo sprožil spomin na informacijo, ki smo jo želeli.

Vloga prehrane in dopolnil

Poleg mentalnih vaj je pomembno skrbeti tudi za fizično zdravje možganov. Zdrava in uravnotežena prehrana, bogata z esencialnimi hranili, ima ključno vlogo pri ohranjanju mentalne ostrine.

Hrana, bogata z omega-3 maščobnimi kislinami, kot so losos, laneno seme in oreščki, je znana po svojem pozitivnem vplivu na možgane.

Prav tako je priporočljivo vključiti dopolnila, kot sta omega-3 in koencim Q10, ki spodbujata zdravje možganov in spomina.

Omega 3 maščobe imajo vlogo pri ohranjanju zdravja in delovanja možganov, kar potrjuje tudi EFSA – Evropska agencija za varnost hrane. Omega 3 so namreč strukturna komponenta membran možganskih celic. Prispevajo k ohranjanju zdravja teh membran, kar je bistveno za pravilno signalizacijo med možganskimi celicami (nevroni). To podpira optimalno komunikacijo in prenos signalov znotraj možganov.

Omega-3 maščobne kisline imajo tudi protivnetne lastnosti. Kronično vnetje v možganih je povezano z upadom kognitivnih sposobnosti in nevrodegenerativnimi boleznimi. Omega 3 maščobne kisline lahko zmanjšajo vnetje ter potencialno zaščitijo možganske celice pred poškodbami. Na pozitivne učinke uživanja omega 3 kažejo tudi študije, kot je Effects of Omega-3 Polyunsaturated Fatty Acids on Brain Functions: A Systematic Review (Učinki omega-3 polinenasičenih maščobnih kislin na delovanje možganov: Sistematični pregled).

Močno priporočljivo je uživanje omega 3 za vse, ki želijo ohraniti svojo kognitivno funkcijo, pa tudi za vse, ki se bojujejo z depresijo, migrenami in tudi za starejše ter za bolnike z demenco in drugimi boleznimi, pri katerih so na udaru možgani.

Koencim Q10 je še eno hranilo, ki lahko ima pozitivne učinke na spomin in možgane. Kot močan antioksidant lahko pomaga zaščititi možganske celice pred oksidativnim stresom in poškodbami, ki jih povzročajo prosti radikali. To lahko pripomore k zaščiti možganov pred starostno pogojenim upadom in nevrološkimi motnjami. Nekatere študije kažejo tudi na povezavo med zaužitjem koencima Q10 in izboljšanjem kognitivnih funkcij, kot so spomin, pozornost in učenje.

Vitamini B kompleksa, kot so B6, B9 (folat) in B12, so še ena skupina, ki igra ključno vlogo pri zdravem delovanju možganov. Pomanjkanje teh vitaminov lahko vpliva na kognitivne funkcije, zato je uživanje vitamina B-kompleks koristno za ohranjanje spomina.

Poleg dodajanja prehranskih dopolnil pa moramo upoštevati tudi smernice zdrave prehrane in še posebej se je za zdravje možganov izkazala mediteranska dieta, ki vključuje zdrave maščobe (oljčno olje, losos, avokado, laneno seme), polnozrnata žita, veliko zelenjave in pusto meso.

Brez vadbe ne gre …

Poleg prehrane je pomembno poskrbeti tudi za telesno aktivnost. Redna vadba povečuje prekrvavitev možganov, spodbuja rast novih nevronov in izboljšuje splošno razpoloženje. Vadba bo okrepila tudi sposobnost učenja, delovala proti stresu in poskrbela za boljše spanje, ki je še eden zelo pomemben element za dobro delovanje možganov.

Vadba je tudi odlična priložnost za druženje. Ohranjanje socialnih stikov je namreč pomembno za duševno zdravje in lahko preprečuje depresijo ter stres, ki lahko negativno vplivata na spomin. Vključevanje v družabne dejavnosti lahko torej okrepi zdravje možganov.

Ob vsem naštetem pa ne pozabimo še na eno stvar – ne pozabimo se igrati. Igre v vseh oblikah dokazano krepijo spomin in delovanje možganov, najboljše pa so seveda v dobri družbi.

Vzemimo torej s polic zaprašeno škatlo z monopolijem, šahom, igro Človek ne jezi se – ali pa se igrajmo dobri stari Spomin.