Eritritol – naravno sladilo brez kalorij

Eritritol – čeprav morda zveni malo zapleteno, je to popolnoma naravna spojina, ki nas spremlja že vse, odkar obstajajo grozdje, breskve, lubenice in gobe, prav tako pa nastaja kot stranski produkt fermentacije vina, piva, sojine omake in sira …

Gre za obliko sladkornega alkohola, ki ga poleg njegove naravne oblike in prisotnosti v nekaterih živilih, izdelujemo in uporabljamo kot nadomestek sladkorja. V primerjavi s sladkorjem, ki vsebuje 4 kcal/g, eritritol nima kalorij, saj ga naše telo ne presnavlja, ga ne more izkoristiti kot vir energije, izloči pa se z urinom.

Brez skrbi, čeprav spada v skupino ogljikovih hidratov, ki jim rečemo sladkorni alkoholi, ti ne vsebujejo alkohola, temveč so ime dobili po svoji kemijski zgradbi.

Kot nadomestek sladkorja je v široki uporabi v živilih in pijačah brez sladkorja, sladkarijah ali pekovskih izdelkih, najdemo pa ga tudi v kozmetiki in farmacevtskih izdelkih. Čeprav je bil prvič izoliran že leta 1852, je do tega, da se je prvič pojavil kot naravno sladilo na trgu, trajalo skoraj 150 let.

V primerjavi z drugimi polioli, je pridobivanje eritritola precej zahtevno, saj ga kemijsko ne moremo sintetizirati v dovolj velikih količinah, izolacija iz naravnih virov pa zaradi njegovih nizkih ravni ni praktična. Za to se sinteza usmerja v biotehnološko produkcijo – torej pridobivanje eritritola s fermentacijo različnih virov ogljikovih hidratov, na primer koruznega škroba, ki jo izvajajo mikroorganizmi in predstavlja naraven način pridobivanja omenjenega poliola.

Poznamo več različnih poliolov, med njimi že omenjeni eritritol ter druge, na primer sorbitol, ksilitol, manitol, laktitol in maltitol. Le-ti nastanejo kot posledica hidrolize (cepitev molekule s pomočjo vode) aldehidnih ali ketonskih skupin različnih ogljikovih hidratov.

Najbolj dragocena lastnost sladkornih alkoholov je to, da so po okusu sladki, hkrati pa so zelo nizko ali celo brezkalorični ter ne povzročajo kariesa.

Zaradi svoje posebne strukturne oblike eritritol tvori kristale s srednje močno sladkostjo, ki doseže le 60–80 % sladkosti sukroze – namiznega sladkorja. V primerjavi z drugimi sladili je eritritol tako precej manj intenziven. Zaradi visokih stroškov njegove proizvodnje v primerjavi z ostalimi sladili je kot primarno sladilo redkeje uporabljen ali pa je uporabljen v kombinaciji z drugimi. Pozitivni učinki dodajanja eritritola se kažejo tudi v njegovi sposobnosti izboljšanja občutka okusa v ustih, saj prikrije nezaželene priokuse, kot sta trpkost in dražilni učinek bolj intenzivnih sladil.

Ker eritritol po zaužitju svoje oblike in strukture praktično skoraj v celoti ne spremeni, ne zviša ravni glukoze in inzulina. To je pomemben podatek za vse sladkorne bolnike, ki se odrekajo sladkemu, saj se kot nadomestek sladkorja uporablja v specializirani prehrani diabetikov ali ljudi, ki imajo težave z debelostjo ...

Eritritol ima namreč glikemični indeks 0, ne vpliva na dvig krvnega sladkorja in inzulina, zato je primeren tudi za bolnike s sladkorno boleznijo. V primerjavi s sorbitolom in ksilitolom eritritol ne povzroča diareje. Preden se izloči z urinom, kroži po telesu, kjer deluje kot odstranjevalec prostih radikalov in deluje kot antioksidant.

Eritritol se pogosto uporablja tudi kot dodatek zobnim pastam, saj ne povzroča kariesa, hkrati pa zagotavlja optimalno teksturo. Raziskave kažejo, da uživanje eritritola pravzaprav ščiti pred kariesom, saj le-ta zmanjša količino zobnih oblog in sposobnost pritrjevanja ustnih bakterij na zobne površine. Prav tako zavira rast in aktivnost bakterij, zmanjša stopnjo njihovega metabolizma, s čimer deluje ugodno na zdravje zob.

V primerjavi z nekaterimi drugimi sladili, naša črevesna mikrobiota eritritola ne presnavlja. Ker je eritritol tako majhna molekula, ga tanko črevo dokaj hitro absorbira, nato pa se izloči z urinom, le okoli 10 % zaužitega eritritola doseže debelo črevo, kjer prebivajo črevesne bakterije. Le-te nimajo ustreznih encimov za prebavo eritritola. Ker so njegove količine v debelem črevesju zaradi hitre absorpcije nizke, eritritol v primerjavi z nekaterimi drugimi sladili v normalnih količinah ne povzroča napenjanja in driske. Omenjene težave se lahko pojavi le pri izredno velikih zaužitih količinah, se pravi, če bi z njim pretiravali.

Kot posledica današnjega načina življenja število ljudi s čezmerno telesno težo in zdravstvenimi težavami, ki jih debelost povzroča, na primer diabetes, strmo narašča. Želje potrošnikov vse bolj težijo k hrani, ki sladkorja ne vsebuje ali pa je ta nadomeščen z brezkaloričnimi nadomestki. Sladkorni alkoholi oziroma polioli so široko uporabljeni kot sladila, ki dajo sladek okus, hkrati pa je njihova funkcija v živilih tudi izboljšanje barve in teksture končnega izdelka.

Nadomeščanje sladkorja z eritritolom je priročna izbira za vse tiste, ki bi radi izgubili nekaj kilogramov, ampak ne le zaradi dejstva, da ne vsebuje kalorij, temveč je možnih potencialnih razlogov več.

Kot že omenjeno, eritritol ne vpliva na ravni krvnega sladkorja in inzulina, zato po obroku, kjer je le-ta vključen namesto sladkorja, povišanje ravni krvnega sladkorja ne bo tako burno, kar podaljša občutek sitosti. Prav tako je raziskava, kjer so preučevali vpliv pijač, sladkanih z eritritolom pokazala, da so bile serumske ravni grelina občutno nižje v primerjavi z pijačami z dodanim aspartamom, sodelujoči v raziskavi pa so poročali o večji sitosti. Grelin v večji meri proizvajajo celice želodca in je poznan kot hormon lakote, katerega ravni so najvišje pred obroki, ko smo lačni. Glede na rezultate nekaterih študij naj bi eritritol prav tako pripomogel k boljši občutljivosti na inzulin, podaljšal čas praznjenja želodca in spodbudil izločanje hormonov, kot je na primer GLP-1, ki spodbuja izločanje inzulina po obroku.

V kuhinji lahko eritritol uporabljate na številne načine – za sladkanje toplih napitkov in pijač, posladkate razne kaše za zajtrk, jogurt ali smutije.

Eritritol je zelo dobro obstojen tudi na visokih temperaturah, se odlično obnese tudi v sladicah. Po videzu in teksturi je zelo podoben pravemu sladkorju, zato se razlika praktično ne opazi, razen v primeru, da delamo s kvasom – tu se priporoča dodatek vsaj nekaj sladkorja, ki ga potrebujejo kvasovke. Če se ne morete upreti sladkemu, hkrati pa se sladkorju izogibate, si lahko zdaj vaše jedi popolnoma brez slabe vesti in občutka odrekanj posladkate z eritritolom. Razlike ne boste opazili.

Avtorica: Mojca Cepuš - nutricionistka s 15-letnimi izkušnjami

VIRI:

Volnerhanssen B. K., Meyer-Gerspach A. C., Beglinger C. Islam M. S. 2019. Metabolic effects of the natural sweeteners xylitol and erythritol: A comprehensive review. Critical Reviews in Food Science and Nutrition, 60, 12: 1986-1998
Regnat K., Mach R. L., Mach-Aigner A. R. 2018. Erythritol as sweetener—wherefrom and whereto? Applied Microbiology and Biotechnology, 102, 2: 587-595
De Cock R., Makinen K., Honkala E., Saag M., Kennerpohl E., Eapen A. 2016. Erythritol Is More Effective Than Xylitol and Sorbitol in Managing Oral Health Endpoints. International Journal of Dentistry, doi: 10.1155/2016/9868421: 16 str.
Arrigoni E., Brouns F., Amado R. 2005. Human gut microbiota does not ferment erythritol. British Journal of Nutrition, 94, 5: 643-646
Sorrentino Z. A., Smith G., Palm L., Motwani K., Butterfield J., Archer C., Henderson R., Heldermon C., Gautam S., Brantly M. L. 2020. An Erythritol-Sweetened Beverage Induces Satiety and Suppresses Ghrelin Compared to Aspartame in Healthy Non-Obese Subjects: A Pilot Study. Cureus, 12, 11, doi: 10.7759/cureus.11409: 7 str.