Ajda – rastlina polna bogatih hranil in zdravja

Oceni objavo z 1 do 5:
(5)
Št. ocen: 1

Ajda je rastlina nezahtevna za vzgajanje, saj jo z lahkoto lahko vzgoji vsak začetnik. Uspeva tudi ajdav najbolj nehvaležnih razmerah in je odporna na mnoge dejavnike, kot so slaba prst, suša, hladno podnebje in škodljivci. Ajdo uvrščamo med žita, četudi botanično ne sodi med trave. Nekateri jo uvrščajo med zeljnarice, nekateri celo med sadje, saj naj bi bila v sorodu z rabarbaro. Kratko rečeno, ajda je živilo polno presenečenj, začnejo pa se že pri njeni klasifikaciji.

Izvira iz Centralne Azije, tudi iz Sibirije, od koder so jo pri koncu srednjega veka razširili na področja današnje Evrope. Lahko zraste v višino od 15-60 centimetrov. Njeno steblo je pogosto rdečkaste barve, cvetovi pa se prelivajo med rožnato rdečo in belo barvo. Na področju Slovenije kmetje ajdo pridelujejo že več stoletij, zato cvetoča in dišeča ajdova polja mnogim predstavljajo sestavni del značilne podobe slovenske krajine.

Največje bogastvo ajde je njeno seme, iz katerega z luščenjem dobimo ajdovo kašo, z mletjem pa ajdovo moko. Ajdovo kašo lahko konzumiramo v številnih oblikah - lahko jo kuhamo ali celo pečemo. Iz ajdove moke lahko pripravimo ajdove žgance, ajdove krapce, ajdov kruh, ajdove štruklje, rezance in palačinke, prav tako pa tudi biskvite in še marsikaj okusnega bi se našlo. Ker ne vsebuje glutena, je idealno živilo za bolnike s celiakijo. Po zaužitju dvigne ravenajdovi-kosmiči energije in daje občutek sitosti, saj sodi med najbolj hranilno bogata živila.

Njen vonj zelo privlači čebele, ki iz njenega cvetnega prahu izdelujejo poseben med, specifičnega okusa in temne barve. Medovite sorte ajde so izjemno pomembne za kranjske čebele in slovenske čebelarje, ker cvetijo v času, ko v naravi ni obilnih virov medičine in cvetnega prahu.

Zajtrk je najpomembnejši obrok, priporočljivo je, da je sestavljen iz polnovrednih žitaric in prehranskih vlaknin, ki nam dajejo energijo za cel dan.  Ajdovi kosmiči se odlično spajajo z mlekom, riževimi napitki ali pa vašim najljubšim jogurtom, so idealna sestavina za pripravo muslijev, kaš, juh in solat. So najboljša izbira za zdrav začetek dneva ali hitro malico v službi. Ajdovi kosmiči so namreč odličnega okusa, lahko prebavljivi in ne vsebujejo glutena.

Ajda je prijateljica ožilja in sovražnik holesterola



  • Z redno uporabo ajde v prehrani lahko učinkovito zmanjšamo tveganje za nastanek holesterola v ožilju in s tem tudi verjetnost visokega krvnega tlaka.

  • Tisti, ki redno uživajo jedi iz ajde, imajo večjo raven zdravega holesterola ter hitrejši krvni obtok, saj ajda preprečuje pretirano strjevanje krvi.

  • Ajda je velik prijatelj srca, ima pa tudi druge pozitivne učinke na telo. Ker vsebuje mnogo ajdovi-strukljiflavonoidov, dviguje imunski sistem telesa, z antioksidanti pa se bori proti škodljivim napadalcem, kot so virusi in bakterije.

  • Ob zaužitju ene skodelice ajde v organizem vnesete kar 86 miligramov magnezija, ki sprošča žile, izboljšuje pretok krvi in pomaga pri dostavi hranil v telo.

  • Ajda ima v primerjavi s »pravimi« žiti visoko prehransko vrednost. Njeno zrnje vsebuje okoli 15 % zelo kakovostnih ter lahko prebavljivih beljakovin. Medtem, ko telo iz drugih vrst žit izkoristi okoli 50% beljakovin, je ta odstotek pri ajdi veliko večji, kar 90%.

  • Če imate sladkorno bolezen, je ajda prava izbira za vaš uravnotežen obrok, saj upočasni prehod sladkorja iz prebavil v krvni obtok. 

  • Vsebuje tudi vitamine in minerale kot so: tiamin, riboflavin ter druge vitamine B skupine in to 150 % več kot pšenično zrnje.

  • Tu so še železo, cink, fosfor, selen in holin, ki izboljšujejo delovanje jeter. Nekatere od njenih sestavin varujejo telo celo pred škodljivimi vplivi sevanj, preprečujejo nastanek gangrene in ozeblin ter pospešujejo prepustnost kapilar.


Ajda v boju proti raku


V Rusiji je priznani onkolog svetoval obolelim za rakom, da dva meseca vsakodnevno uživajo ajdovo kašo in spijejo minimalno dva litra vode dnevno. Flavonoidi prisotni v ajdi namreč zelo uspešno uničujejo tudi rakave celice. Ta sestavina, ki jo lahko najdemo tudi v rjavem rižu, je zaslužna za zmanjševanje radikalov, ki se razvijejo v rakave celice na prsih. To je pogost pojav pri ženskah v predmenopavznem obdobju, zato je priporočljivo, da v tem času ogrožene ženske jedo dovolj vlaknin, ter s tem zmanjšajo možnost razvitja raka na prsih za več kot polovico.


Prispevek pripravila: Malinca Nastja

Prejšnji prispevek
Naslednji prispevek