Vse o spirulini in priznavanju NASE

Zaradi svojega prijetnega okusa in visoke vsebnosti beljakovin, esencialnih aminokislin, vitaminov in mineralov, produkti iz alg privabljajo vse večje zanimanje. Med njimi je spirulina ena izmed tistih, ki postaja vse bolj priljubljenih na področju prehranskih dopolnil, čeprav pravzaprav ni alga v pravem pomenu besede …

Spirulina je nitasta cianobakterija modrozelene barve, ki je ime dobila po spiralni obliki svojih filamentov. Gre za eno izmed najstarejših oblik življenja na Zemlji.

Zgodovina njene uporabe in uživanja je zelo dolga, saj naj bi jo za moč v svoji prehrani uporabljali že Azteki. Še bolj znana pa je postala z uporabo kot prehransko dopolnilo astronavtov na vesoljskih misijah, ko je bila potrjena s strani NASE.

Izraz spirulina se nanaša na posušeno biomaso Arthrospira platensis, enocelične cepljivke, ki so tako kot rastline zmožne fotosinteze in proizvodnje kisika. Najdemo jo po celotnem svetu, tako v sladkih kot tudi morskih vodah. Za svojo rast potrebuje ustrezno okolje z visokim alkalnim pH-jem in visoko slanostjo, zato na svetu obstaja le nekaj področji, ki imajo idealno podnebje za njeno proizvodnjo, vključno z Grčijo, Japonsko, Indijo, ZDA in Španijo.

Spirulina se v prehrani uporablja predvsem zaradi svoje vsebnosti beljakovin in kot vitaminski dodatek …

Beljakovine v spirulini imajo visoko hranilno vrednost, saj jih sestavljajo prav vse aminokisline, med njimi tudi esencialne. Poleg visoke vsebnosti beljakovin (tudi do 70 %) vsebuje tudi vitamine, predvsem vitamin B12 in provitamin A (β-karoten), minerale, fenolne spojine (pomembni antioksidanti), tokoferol (vitamin E), klorofil (zeleno barvilo) in γ-linolensko kislino, ki spada med omega-6 maščobne kisline.

Vsebnost vitamina B12 je pomembna predvsem za vegetarijance in vegane, ki omenjenega vitamine ne pridobijo iz živil živalskega izvora. Čeprav spirulina vsebuje dobrih 80 % vitamina B12 v »psevdo« obliki, ki je ljudje ne moremo izkoristiti, se ga 17 % nahaja v takšni, ki je dobro izkoristljiva in lahko pripomore k doseganju zadostnega vnosa omenjenega vitamina.

Med minerali se spirulina ponaša predvsem z vsebnostjo kalija, kalcija, magnezija, selena, mangana, cinka in železa, raven katerih pa je močno odvisna tudi od kultivarja in pogojev ter regije gojenja. 

Ker spirulina v primerjavi z rastlinami nima celične stene iz celuloze, ki je naše telo ne more prebaviti, je zelo lahko prebavljiva. Varnost uživanja spiruline je bila preučena z mnogimi toksikološkimi študijami, ki so dokazale njeno varnost, prav tako pa spada na seznam snovi, ki jih je ameriška uprava za hrano in zdravila (US Food and Drug Administration – FDA) priznala kot splošno priznana in varna (GRAS). Kot prehransko dopolnilo se spirulina uporablja že več kot deset let.

Zdravstvene koristi spiruline

Spirulina je poznana kot »hrana prihodnosti«, ki vsebuje spojine, ki naj bi prispevale k višji ravni energije.

Polisaharidi (razmnoza, glikogen) ter esencialne maščobne kisline, se zlahka absorbirajo v človeških celicah in prispevajo k sproščanju energije. Prispeva k zdravi črevesni flori in podpira rast laktobacilov v črevesju, kar okrepi proizvodnjo vitamina B6, ki prav tako pomaga pri sproščanju energije.

Rezultati raziskav dokazujejo, da ima spirulina protivnetno delovanje, saj zavira sproščanje histamina iz mastocitov, celic imunskega sistema, ki posredujejo v vnetnih odzivih, kamor spadajo tudi alergijske reakcije. Bolnikom z alergijskim rinitisom se je po 12 tednih uživanja spiruline raven vnetnih beljakovin v mononuklearnih krvnih celicah občutno zmanjšala, simptomi pa so bili močno ublaženi.

Prav tako prispeva k okrepitvi mukozne imunosti, saj poveča ravni IgA (imunoglobulin A) v slini. IgA je glavno protitelo, ki se v največji meri proizvaja v sluznicah in ga najdemo v solzah, sokovih prebavil, mleku in serumu. Dobro znano je, da je pomanjkanje raznih hranil lahko krivec za slabšo imunost, ki se kaže kot spremenjena sposobnost proizvodnje T-celic, sekretornih IgA protiteles in citokinov.

Številne študije kažejo, da lahko spirulina modulira imunski sistem, saj kot izjemno hranilno bogato prehransko dopolnilo prispeva k pokrivanju prehranskih potreb.

Fikocianin je v vodi topen fotosintetski pigment, ki daje modro barvo in ima protivnetne in antioksidativne lastnosti. Po svoji strukturi je podoben bilirubinu, njegova vsebnost pa je neposredno sorazmerna z antioksidativno aktivnostjo spiruline.

Srce in ožilje …

Bolezni srca in ožilja ostajajo kljub večji ozaveščenosti najpogostejši vzrok smrti v razvitih državah po svetu, povišan holesterol pa je eden izmed najpomembnejših dejavnikov tveganja za pojav ateroskleroze.

Številne raziskave so preučevale učinek uživanja spiruline in lajšanje simptomov srčno-žilnih bolezni ter pokazale njene ugodne učinke na zniževanje ravni LDL in skupnega holesterola, trigliceridov ter krvnega pritiska in na povišanje ravni HDL holesterola. Njeni antioksidativni in protivnetni učinki pa namigujejo celo na njene možne protitumorske učinke, čeprav do zdaj še ni bilo narejeno zadostno število raziskav na ljudeh.

Hujšanje in apetit

Prav tako naj bi pripomogla k hujšanju, saj z izboljševanjem občutljivosti na inzulin in leptin dokazano znižuje apetit, kar pripomore k lažjemu vzdrževanju zdravega življenjskega sloga in zmanjša hrepenenje po nezdravi hrani.

Leptin je hormon, ki ga proizvajajo maščobne celice in enterocite v tankem črevesju, in je odgovoren za energijsko ravnotežje, saj znižuje lakoto.

Spirulina zavira nalaganje maščob v jetrih, zmanjša oksidativni stres in infiltracijo makrofagov v visceralno maščevje, s čimer zmanjšuje kronično nizko raven vnetja, ki je značilna za debelost.

Kljub vsem zdravstvenim koristim pa se je, tako kot pri vseh prehranskih dopolnilih, tudi pri uživanju spiruline potrebno zavedati, da ne nadomešča zdrave prehrane.

Glede na dosedanje študije, uživanje spiruline do nekaj gramov na dan ne predstavlja tveganja za zdravje ljudi. Pri nakupu spiruline je dobro, da izberemo takšno dopolnilo, ki ima zanesljive dobavitelje ali ustrezne certifikate, ki zagotavljajo skladnost izdelka s predpisi in identifikacijo proizvajalca. Izdelki s spirulino so lahko namreč onesnaženi s toksini, ki jih izločajo cianobakterije (cianotoksini) ali vsebujejo sledi težkih kovin, zato dodatna previdnost pri nakupu ne bo odveč …

Avtorica: Mojca Cepuš - nutricionistka s 14-letnimi izkušnjami

VIRI:

• Karkos P. D., Leong S. C., Karkos C. D., Sivaji N., Assimakopoulos D. A. 2008. Spirulina in Clinical Practice: Evidence-Based Human Applications. Evidence-based complementary and alternative medicine, 2011, doi: 10.1093/ecam/nen058: 4 str.
• Grosshagauer S., Kreamer K., Somoza V. 2020. The true value of spirulina. Journal of agricultural and food chemistry, 68, 4109-4115
• Wu O., Liu L., Miron A., Klimova B., Wan D., Kuča K. 2016. The antioxidant, immunomodulatory, and anti-inflammatory activities of Spirulina: an overview. Archieves of toxicology, 90, 8: 1817-1840
• Finamore A., Palmery M., Bensehaila S., Peluso I. 2017. Antioxidant, Immunomodulating, and Microbial-Modulating Activities of the Sustainable and Ecofriendly Spirulina. Oxidative medicine and cellular longetivity. 2017, doi: 10.1155/2017/3247528: 15 str.