Trma pri otrocih: zakaj je nujna in kako jo preživeti brez bitke?

Trma je nepopustljivo vztrajanje pri kakem stališču, ravnanju, mnenju kljub dokazom o neustreznosti takega stališča, ravnanja, mnenja. 

Na splošno se izraz trma uporablja, ko otrok ne upošteva navodil odraslih, se jim upira in vztraja pri nečem, kar se staršu zdi nesmiselno. Ob tem otrok lahko doživi čustven izbruh. 

Ko pride do otrok, moramo v zakup vzeti 2 pomembni značilnosti: 

• otroci imajo nezrele možgane 
• in pomanjkanje izkušenj. 

Oboje pripomore k temu, da otroci ne razumejo naših argumentov in dokazov, ne glede na to, kako jasni se zdijo nam. 

Trmo lahko opredelimo tudi kot odločnost in nepopustljivost. Trma otroku pomaga, da uresniči svoje ideje, tudi ko se drugi morda z njimi ne strinjajo. 

Saj to hočete za svojega otroka, a ne? Čeprav na dolgi rok starši to hočejo za svojega otroka, pa to še ne pomeni, da obdobje otrokove izrazite trme za starše ni naporno. 

Kdaj se pojavi trma pri otroku? 

Običajno je obdobje z najbolj izraženo trmo med 2. in 3. letom starosti, pri nekaterih otrocih se pojavi že okoli 1. leta starosti, pri drugih kasneje in tudi traja dlje in izzveni do 5. leta starosti. 

Zakaj se pojavi trma? 

Trma je pri otroku razvojno pričakovana in ni posledica slabega starševstva, kot kdo utegne misliti. Otrok se na neki točki začne zavedati, da ima lahko svoje želje in ideje. Kako jih lahko uresniči? Tako, da stran odriva tuje zahteve.  

Ko otrokove želje ali pričakovanja niso izpolnjena, to otroku vzbudi močna čustva. Ker njegovi možgani še niso zreli, ne zmorejo nadzirati impulzov, uravnavati čustev ter logično razmišljati. Zato se močna čustva izrazijo v obliki neželenega vedenja. 

Kako se odzvati na trmo? 

1. Najprej se opomnite: 'Trma ni nujno stanje. Ni treba, da jo takoj prekinem.' 

Trmarjenje lahko izgleda zelo burno -  otrok glasno kriči, tepe, predirljivo joka, zadržuje dih, z glavo udarja ob tla ali celo bruha. Tudi manj burni izbruhi lahko staršem vzbudijo močan občutek sramu, krivde, stiske in strahu, zato želijo izbruh trme karseda hitro prekiniti. 

Seveda je nujno poskrbeti za varnost, vse ostalo pa lahko počaka. 

2. Pokažite razumevanje 

Preden otroku začnete razlagati, zakaj ne bo dobil bonbonov ali zakaj mora biti pripet v avtosedežu, mu prisluhnite. Pokažite mu, da ga slišite: 'Vem, res bi rad celo vrečko bonbonov. Zelo so ti všeč.' Ali: 'Oh, ta pas te moti. Razumem, ni ti prijetno, ker te tišči in se ne moreš veliko premikati.'  

S tem se otrok uči, kako lahko svoje doživljanje, želje in potrebe pove z besedami. Ignoriranje otroka ni primerno, ker se potem počuti, da ga ne slišimo in zaradi tega morda še glasneje vpije, močneje tepe, da bi nam le uspel sporočiti, kaj si želi oz. kaj potrebuje.  

3. Držite mejo 

Čeprav vaša meja v otroku vzbuja močna čustva, ni smiselno, da mejo umaknete. Če popustite, ko je otroku hudo, bo s tem dobil sporočilo: 'Aha, če zaženem vik in krik, dosežem, kar želim.' Tako bo imel več motivacije za trmarjenje, saj je njegova izkušnja, da na tak način doseže svoje.  

Otrok je vztrajen pri svojem trmarjenju, smiselno je, da ste vi vztrajni pri svoji meji. Seveda otrok vztraja burno. Če želite, da bo sčasoma vztrajal mirno, morate voditi z zgledom, torej mirno in odločno vztrajati pri svoji meji. 

4. Preskočite kazen 

Čeprav se staršem zdi, da otrok to počne nalašč in namenoma, to ni res. Izpadi trme so prvi poizkusi otroka, da se postavlja zase. Burni čustveni izbruhi so posledica nerazvitih možganov in ne otrokove zavestne odločitve. Če se otroka za trmarjenje kaznuje, ima to na dolgi rok 2 možna razpleta.  

• Otrok se počuti nerazumljenega in je prepričan, da se mu godi krivica. Zato še bolj trmari. 
• Kazen lahko otroka tako prizadene, da si več ne upa jasno in glasno izraziti, kaj želi. 

Poleg tega kazen otroka ne nauči, kako se lahko izrazi drugače, kako lahko pri svojih željah in idejah vztraja na smiseln način.

Kako zmanjšati pojavljanje napadov trme? 

Starši s svojim vzgojnim pristopom ne morejo preprečiti trme, vendar imajo vseeno vpliv na čustveno stabilnost otroka. Trma in čustveni izbruhi se pogosteje pojavljajo, ko je otrok lačen, žejen, utrujen, mora hiteti in ko ima vsega preveč (hrup, veliko ljudi, dogodkov).  

Tudi nezadovoljene čustvene potrebe po povezanosti, bližini in prosti igri doprinesejo k temu, da otrok noče sodelovati in hitreje pade v čustveni izbruh. V obdobju trme je posebej izražena potreba po avtonomiji. Zato je dobro, da starši razmislijo, katere odločitve lahko prepustijo otroku. 

Avtorica: Nina Seražin Lakota, dr. med.