To je hormon, ki preprečuje hujšanje ...

Kortizol je kortikosteroidi hormon, ki se sintetizira v skorji nadledvične žleze. Izloča se ob stresnih situacijah, zato ga imenujemo stresni hormon. Deluje tako, da poviša krvni tlak, krvni sladkor ter znižuje vnetje (imunosupresivni učinek). Kortizol se sprošča kot odziv na različne dogodke in okoliščine - budnost, jutro, vadba in akutni stres (beg ali boj).

Kljub temu pa pri normalnih vrednostih pomaga pri regulaciji krvnega tlaka, ravni krvnega sladkorja in igra vlogo celo v povezavi z močjo srčne mišice. V majhnih odmerkih hormon poveča spomin, izboljša imunski sistem in zmanjša občutljivost na bolečino.

Kako deluje kortizol?

Ko nadledvične žleze sprostijo kortizol v krvni obtok, hormon sproži izločanje glukoze, ki mišicam prinese takojšen vir energije. Posledično zavira proizvodnjo inzulina, tako da se glukoza ne shranjuje, temveč porablja. Kortizol zoži arterije, epinefrin - drugi hormon - pa poveča srčni utrip. Ko ta dva hormona delujeta skupaj, se srčni utrip poveča in tako pripravi telo na hitro reakcijo, da reši grožnjo.

Zakaj je kortizol »nevaren«?

Če je vse, kar se ti dogaja v življenju visoko stresno in vedno deluješ v "visoki prestavi", lahko tvoje telo nenehno črpa kortizol. In ravno tukaj nastane težava, saj smo v sodobni kulturi in hitrem načinu življenja mnogi izmed nas nenehno pod stresom. V daljni preteklosti se je kortizol namreč sproščal samo v nevarnih situacijah, saj nam je na ta način omogočal preživetje. Dandanes pa je zaradi številnih stresnih situacij, s katerimi se srečujemo vsak dan, tudi sama raven kortizola ves čas povišana.

Nenehna izpostavljenost stresu tako vodi do številnih posledic in negativnih sprememb v tvojem telesu, ki se ponavadi kažejo kot:

utrujenost,
glavoboli,
razdražljivost,
napihnjenost ali driska,
povečanje telesne mase,
zvišan krvni tlak, nizek libido,
težave z redno ovulacijo,
slabša regeneracija po aktivnosti,
slabši spanec.

Povišan nivo kortizola v telesu s sabo prinaša tudi ostale nevšečnosti ...

#1: Pospešuje kopičenje kilogramov ...

Kortizol sproži izločanje glukoze, vendar telo možganom pošilja signale lakote, češ, da moraš jesti. Študije so pokazale neposredno povezavo med ravnijo kortizola in vnosom kalorij pri populaciji žensk. Lažni signali lakote te zlahka privedejo do hrepenenja po visoko kalorični hrani, prenajedanju in s tem pridobivanju teže, saj se neuporabljena glukoza v krvi sčasoma shrani kot telesna maščoba.

#2: Zavira imunski sistem ...

Pozitivno delovanje kortizola za zmanjšanje vnetja v telesu se lahko obrne proti tebi, če so njegove ravni predolgo visoke. Zvišane ravni lahko dejansko zavirajo imunski sistem in otežijo njegovo delovanje. Na ta način hitro postaneš lahka tarča za prehlade in nalezljive bolezni. Prav tako se poveča tveganje za nastanek raka in avtoimunskih bolezni, lahko pa zaradi tega razviješ celo alergijo na določeno vrsto hrane.

#3: Povzroča prebavne motnje ...

Ko se tvoje telo odzove na grožnjo, izklopi druge manj kritične funkcije, kot je recimo prebava, da lahko ostane več energije v obliki glukoze za celice. In ko je raven visokega stresa konstantna, tvoj prebavni trakt ne more ustrezno prebaviti ali absorbirati hrane.

#4: Prispeva k srčnim boleznim ...

Konstrikcija arterij in visok krvni tlak lahko privedeta do poškodb krvnih žil in nastanka plakov na arterijah. S tem se poveča možnost za nastanek možganske kapi in srčnega infarkta.

Dobro je vedeti...

Pomembno je, da se zavedaš stresnih dejavnikov in svoje ravni stresa, saj lahko le na ta način sprejmeš ustrezne korake za uravnavanje stresa. Že preproste prakse, kot je npr. dovolj spanja, redna telesna aktivnost, tehnike globokega dihanja in uspešno razporejanje prostočasnih dejavnosti, so več kot dovolj za dober začetek.