Sonce: podpora razstrupljanju in počutju

Čeprav se sonca številni bojimo zaradi tveganj za kožnega raka, znanstvena spoznanja zadnjih let kažejo, da je zmerna in premišljena izpostavljenost sončni svetlobi eden ključnih dejavnikov za naše celostno zdravje. Poleg sinteze vitamina D ima sončna svetloba vpliv na razstrupljanje telesa, imunski sistem, duševno počutje, krvni tlak in celo kakovost spanca. Kako torej izkoristiti moč sonca brez škodljivih posledic? Ključ je v zmernosti in pravilni izpostavljenosti.

Razstrupljanje s pomočjo sonca in potenja

Ko se potimo med telesno dejavnostjo, v vročini ali na soncu, ne izgubljamo le vode, telo takrat izloča tudi določene toksične snovi. Raziskave potrjujejo, da se lahko prek znoja izločajo težke kovine (kot so kadmij, arzen, živo srebro in svinec) ter kemikalije iz okolja (npr. ftalati iz plastike). V nekaterih primerih celo v večjih količinah kot z urinom. Čeprav glavne razstrupljevalne funkcije opravljajo jetra in ledvice, je potenje dragocen naravni podpornik pri tem procesu.

Jutranja svetloba: ključ za notranjo uro, razpoloženje in razstrupljanje

Številni podcenjujemo moč jutranje svetlobe. A že kratek stik z naravno svetlobo v prvih urah dneva ima daljnosežne učinke:

• Ustavi izločanje melatonina, hormona spanja, in telesu jasno sporoči, da se je dan začel in tako nastavimo svoj biološki ritem.
• Spodbuja tvorbo serotonina, nevrotransmitorja, ki uravnava razpoloženje, apetit in kognitivno jasnost.
• Iz serotonina se zvečer sintetizira melatonin, zato je jutranja svetloba tudi ključen predpogoj za dober spanec.
• Pospeši presnovne in razstrupljevalne funkcije, saj aktivira gene in hormone, ki uravnavajo delovanje prebave, jeter in imunskega sistema.

Če svoje oči za 10 do 15 minut izpostavimo jutranji naravni svetlobi (brez sončnih očal) je lahko dovolj, da izboljšamo razpoloženje, prebavo, povečamo raven energije in uravnotežimo hormone. To zagotovimo že s tem, da zajtrk prestavimo na balkon.

Sončenje: podpora razstrupljanju in imunskemu sistemu

Zmerna in redna izpostavljenost soncu podpira razstrupljanje še na druge načine:

• Svetloba spodbuja delovanje jeter in antioksidativnih encimov, ki sodelujejo pri razgradnji in odstranjevanju toksičnih snovi.
• UVB žarki sprožijo tvorbo vitamina D, ki posredno aktivira protivnetne gene, podpira črevesje in zmanjšuje oksidativni stres. Vse to pomaga pri razstrupljanju in zaščiti telesa pred okoljskimi strupi.
• Sončna toplota in svetloba spodbujata krvni obtok in limfni sistem, ki pomagata pri premiku in odstranjevanju presnovnih odpadkov.
• Ob izpostavljenosti UV-sevanju kožne celice ne proizvajajo le pigmenta (melanina), temveč tudi β-endorfine, ki delujejo kot notranji opioidi, blažijo stres, zmanjšujejo bolečino in dajejo občutek ugodja.

Pri tem velja poudariti: ne potrebujemo sončnih opeklin, da bi dosegli te učinke - nasprotno. Redna, zmerna in premišljena izpostavljenost je najbolj zdrav pristop.

Koliko sonca je dovolj in kako se zaščititi?

Za podporo zdravju, razstrupljanju in tvorbi vitamina D ni treba ležati ure in ure na plaži. Kratka, vsakodnevna izpostavljenost zadostuje, a mora biti premišljena.

Če želimo učinkovito tvorbo vitamina D (1000 International Units (IU)) na varen način:

• Od marca do oktobra: 10–30 minut (odvisno od tipa kože) sonca med 10:00 in 15:00.
• Zgodaj zjutraj ali pozno popoldne: sonce še vedno koristi cirkadianemu ritmu in počutju, ne pa bistveno sintezi vitamina D.

Izpostaviti je priporočljivo vsaj četrtino telesa brez zaščite. Dolžina varne izpostavljenosti soncu je zelo odvisna od tipa kože in količine melanina. Ljudje s svetlo poltjo tvorijo vitamin D hitreje, a so tudi hitreje opečeni. Temnopolti posamezniki pa za enak učinek potrebujejo več časa, saj melanin deluje kot naravni UV-filter in zavira sintezo vitamina D.

Kaj pa obraz?

Ker je obraz najpogosteje izpostavljen soncu in hkrati tudi med najbolj občutljivimi deli telesa, zlasti ko gre za fotostaranje, pigmentne madeže in nastanek gub, je popolnoma smiselno, da ga čez dan dodatno zaščitimo s kakovostno sončno kremo ter poskrbimo za antioksidativno prehrano in ustrezno nego kože.

V tem primeru lahko pozitivne učinke sonca kljub temu dosežemo z izpostavljenostjo drugih delov telesa, kot so roke, ramena, noge ali trup, kar pomeni, da zaščita obraza ni ovira za sintezo vitamina D in ostale svetlobne koristi.

Kaj pa pozimi?

Pozimi, ko je sončne svetlobe bistveno manj in večino časa preživimo v zaprtih prostorih, telo običajno ne dobi dovolj UVB žarkov za naravno tvorbo vitamina D. Zato je v tem letnem času smiselno razmisliti o dodajanju vitamina D v obliki prehranskega dopolnila.

Vendar pa je najbolj zanesljivo, da najprej preverimo svojo raven vitamina D s krvnim testom in nato glede na rezultat prilagodimo količino dodajanja. Tako se izognemo tako pomanjkanju kot morebitnemu prekomernemu vnosu.

Sončne kreme: zaščita ali tveganje?

Porast kožnega raka ni neposredno povezan z uporabo krem, temveč z vrsto dejavnikov, kot so pogostejše sončenje, potovanja v sončne kraje, tanjša ozonska plast in boljše diagnosticiranje melanoma. Sončna krema torej ne pomeni dovoljenja za pretirano sončenje, temveč naj bo del premišljene zaščite, povezane z razumnim vedenjem na soncu. 

Pri izbiri sončne kreme se pogosto porajajo vprašanja glede varnosti kemičnih filtrov, kot sta oksibenzon in oktinoksat, saj lahko ti prodrejo v krvni obtok in vplivajo na hormonsko ravnovesje. Zato je smiselno posegati po varnejših alternativah, torej po kremah z mineralnimi filtri, kot sta cinkov oksid in titanov dioksid, ki ne vsebujejo nano delcev.

Ne glede na izbiro pa je nanos kreme z zaščitnim faktorjem (SPF), bodisi s kemičnimi bodisi z mineralnimi filtri, ali uporaba zaščitnih oblačil z UV-zaščito nujen ob močnem soncu ali pri daljši izpostavljenosti soncu, na primer na plaži, v gorah ali med športno aktivnostjo.

Sonce je več kot vir svetlobe, je naravni spodbujevalec zdravja, ravnovesja in vitalnosti. Če mu dovolimo, da postane del našega vsakdana na pameten in zmeren način, nam vrača z več energije, boljšo odpornostjo in notranjim ravnovesjem.

Avtorica: dr. Saša Aden

VIRI:

• Galina D. Kutuzova, Hector F. DeLuca. Toxicology and Applied Pharmacology, 218 (2007)
• Mead MN. Environ Health Perspect, 116 (2008)
• Adèle C. Green et al. JCO, 29 (2011)
• Kallioğlu, M.A. et al. Sci Rep, 14 (2024)