Je integrirana pridelava naravi prijazna?

Oceni objavo z 1 do 5:
(5)
Št. ocen: 1

Zanimanje za alternativne oblike pridelave raste, dvom s strani potrošnikov glede konvencionalne oblike pridelave hrane pa je čedalje večji saj le-ta onesnažuje okolje, je obremenilna za naše zdravje in povzroča izrabljenost tal. Kombinacija skrbi za zdravje in okolje sili kmetijsko politiko v spremembe, ki bi bile bolj »trgu prijazne«. Veliko pridelovalcev hrane zaradi razmer na trgu bije bitko za preživetje saj izdelki iz konvencionalne pridelave izgubljajo moč in ceno na trgu. Tako se zdi kot da je integrirana pridelava nekakšna »rešilna bilka« za pridelovalce.

Definicija integrirane pridelave je, da gre za naravi prijazen način pridelave, kjer se z uporabo naravnih virov in mehanizmov prideluje kakovostna ter zdrava hrana, ki zmanjšuje negativne vplive na okolje in zdravje ljudi. Kmetovanje tako poteka v skladu s točno določenimi pravili, ki jih vsako leto razpiše Ministrstvo za kmetovanje, gozdove in prehrano in je pod nadzorom certifikacijskih organov. V Sloveniji se prideluje poljščine, sadje, zelenjavo in grozdje, izdelki pa so označeni z logotipom integrirani, ki označuje da je pridelek pridelan po načelu integrirane pridelave.

Načela integirane pridelave so:

-        prednostna uporaba naravnih ukrepov pred fitofarmacevtskimi, veterinarsko-farmacevtskimi in biotehničnimi ukrepi, pri čemer se doseže enak gospodarski učinek;

-        pridelava brez uporabe gensko spremenjenih organizmov;

-        nadzorovana uporaba gnojil in fitofarmacevtskih sredstev;

-        gnojenje z organskimi gnojili ima prednost pred gnojenjem z mineralnimi gnojili;

-        pred gnojenjem redno izvajanje analiz in s tem preprečevanje prehoda nitratov v podtalnico;

-        uravnoteženo izvajanje agrotehničnih ukrepov;

-        zdravstveno neoporečna pridelava (varna in kakovostna hrana);

-        kontrolirana pridelava in certificiranje izdelkov zagotavlja varnost potrošnikov.

Ker je integrirana pridelava danes s svojo promocijo dosegla, da jo ljudje pogosto zamenjujejo za ekološko pridelavo je potrebno poudariti da integrirana pridelava NI ekološka! Uporaba umetnih gnojil in škropiv je namreč pri tej vrsti pridelave dovoljena, čeprav je omejena na najnujnejšo količino (ki pa zajema široko paleto gnojil in škropiv). Zato ni ekološka, je pa ustreznejša, bolj okolju prijazna oziroma bolj varna kot konvencionalna pridelava.

Pogosto se ljudje »tolažimo« da če so živila na trgu potem že ne vsebujejo toliko pesticidov, saj imamo le organe, ki nadzorujejo da so živila »v mejah« še dovoljenega. Že res, ampak moramo se zavedati da »meje dovoljenega« niso vedno določene po načelu, kaj je dobro za naše zdravje, ampak so sad pogajanj inštitucij, ki so zato pristojne in lobijev proizvajalcev škropiv.

Kar dajete na svoj krožnik je izključno vaša stvar, prav pa je da ste osveščeni in veste kaj kupujete!

PRISPEVEK PRIPRAVILA: Mateja Z.

Prejšnji prispevek
Naslednji prispevek