Pametne snovi ali nootropiki: kaj so in zakaj je uporaba v porastu?

V svetu, kjer so zbranost, hitra odzivnost in sposobnost učenja postali ključna konkurenčna prednost, je zanimanje za snovi, ki bi lahko izboljšale delovanje možganov, v porastu. Tako imenovani nootropiki – snovi, ki naj bi pozitivno vplivale na kognitivne funkcije – niso več omejeni le na laboratorije ali pa nedovoljene snovi. Danes jih najdemo tudi v obliki prehranskih dopolnil, ki obljubljajo več energije, boljši spomin in boljši odziv na stres. Pa so take "pametne snovi" res varne in kaj sploh so …

Kaj so nootropiki?

Čeprav gre za širok pojem, ki zajema vse od zdravil za zdravljenje nevroloških bolezni pa do naravnih rastlinskih izvlečkov, je poznavanje nootropikov čedalje bolj razširjeno, saj je o njih veliko govora v medijih in različnih podkastih.

Nootropiki, pogosto imenovani tudi "pametne droge" ali snovi vključujejo različne spojine, ki se lahko med seboj precej razlikujejo po strukturi, izvoru in delovanju. Čeprav so te snovi učinkovitejše v primerih, ko so kognitivne funkcije očitno oslabljene, jih preučujejo tudi pri zdravih posameznikih zaradi potenciala za izboljšanje inteligence in spomina. Večina teh snovi je naravnega izvora, zanje ne potrebujemo recepta in jih je mogoče preprosto pridobiti v obliki prehranskih dopolnil ali rastlinskih izvlečkov.

Na kratko lahko rečemo, da so nootropiki spojine, ki vplivajo na delovanje možganov, zlasti na področju spomina, pozornosti, učenja, motivacije in odpornosti na stres.

Z vidika dostopnosti jih razdelimo v dve večji skupini:

• Medicinski nootropiki so zdravila, ki jih zdravniki predpisujejo za bolezni, kot so ADHD, narkolepsija ali Alzheimerjeva bolezen. Njihova uporaba je strogo regulirana in običajno zelo učinkovita, a namenjena le zdravljenju potrjenih bolezni.
• Prosto dostopni nootropiki, kamor sodijo snovi, kot so dobro znani kofein, L-teanin, kreatin in številni rastlinski izvlečki, so dostopni v prosti prodaji, pogosto kot prehranska dopolnila ali napitki.

Kako delujejo nootropiki?

Večina nootropikov deluje tako, da izboljšuje oskrbo možganov z glukozo in kisikom, zmanjšuje učinke oksidativnega stresa ter podpira nastajanje nevrotransmiterjev, kot so acetilholin, dopamin in serotonin. Mnoge snovi delujejo tudi kot nevroprotektorji – to pomeni, da lahko ščitijo možganske celice pred poškodbami in pospešujejo njihovo regeneracijo.

Nekateri nootropiki učinkujejo hitro (npr. kofein), drugi pa zahtevajo daljšo uporabo, da pokažejo učinke – ti se običajno kažejo v boljši koncentraciji, zmanjšani mentalni utrujenosti in izboljšani odpornosti na stres.

Ali že uporabljate nootropike in tega sploh ne veste?

Skoraj vsakdo uporablja nootropike, pa če se tega zaveda ali ne. Sem sodita predvsem kofein, ki ga dobimo s kavo, in I-teanin, ki ga poleg kofeina najdemo v zelenem čaju in še posebej v matchi.

Ena skodelica (približno 2 g prahu) kakovostne matche vsebuje približno 35–70 mg kofeina in 20–40 mg L-teanina. To pomeni, da lahko že dve skodelici matcha čaja dosežeta razmerje, ki se v raziskavah kaže kot učinkovito za podporo kogniciji, zato je vsekakor dobro razmisliti o tem, da bi kakšno kavico zamenjali z matcho, ki ni brez razloga čedalje večji svetovni trend.

Študija Haskell et al. (2008) je pokazala, da kombinacija kofeina (50 mg) in L-teanina (100 mg) izboljša natančnost, pozornost in hitrost preklapljanja med nalogami, brez izrazite živčnosti, ki jo lahko povzroči kofein sam.

Ravno zato so matcha čaj nekoč pili japonski menihi in samuraji – za ohranjanje ostrine misli, budnosti in notranje umirjenosti.

Tako lahko rečemo, da če si privoščimo jutranjo kavico ali zeleni matcha čaj, smo s tem že posegli po možganskem stimulansu ali nootropiku, vsekakor pa se zgodba o takih snoveh tukaj ne ustavi, saj je čedalje več oblik nootropikov mogoče dobiti tudi v obliki prosto dostopnih prehranskih dopolnil …

Naravni nootropiki in adaptogene rastline

V zadnjem desetletju se je zanimanje za naravne alternative sintetičnim kognitivnim spodbujevalcem izrazito povečalo. Tako se na trgu pojavljajo prehranska dopolnila, ki temeljijo na rastlinskih izvlečkih z adaptogenimi, antioksidativnimi in nevroprotektivnimi učinki. Te naravne snovi naj bi telesu pomagale pri prilagajanju na stres ter izboljšale mentalno vzdržljivost in osredotočenost.

Med najbolj raziskane in tradicionalno uporabljane naravne nootropike spadajo naslednje rastline in gobe:

Ginseng

Korenina Panax ginsenga je ena najdlje raziskovanih adaptogenih rastlin. Klinične študije, kot sta denimo raziskavi Kennedy et al. (2001) in Reay et al. (2005), so pokazale, da lahko prispeva k zmanjšanju mentalne utrujenosti, izboljšanju delovnega spomina in sposobnosti obdelave informacij. Njegovi glavni bioaktivni sestavini, ginsenozidi, vplivata na os hipotalamus-hipofiza-nadledvična žleza ter na regulacijo živčnih prenašalcev, kot sta dopamin in serotonin.

Rožni koren ali rhodiola

Rožni koren je adaptogen iz severnih regij Evrope in Azije, katerega ekstrakt vsebuje salidrozide in rosavine – spojine, ki so pokazale antistresne in kognitivno zaščitne učinke. Klinične raziskave, kot sta študiji Darbinyan et al. (2000) in Spasov et al. (2000), so ugotovile, da lahko zmanjša simptome izčrpanosti, izboljša pozornost in skrajša reakcijski čas, zlasti v pogojih kroničnega duševnega stresa.

Sibirski ginseng

Čeprav ni v neposrednem sorodu s pravim ginsengom, ima podobne adaptogene lastnosti. Študije, kot je raziskava Davydov in Krikorian (2000), nakazujejo, da eleuterozidi, aktivne sestavine sibirskega ginsenga, spodbujajo kognitivno funkcijo, izboljšujejo telesno vzdržljivost in imajo imunomodulatorne učinke. V dvojno slepih študijah je bil povezan tudi z izboljšano pozornostjo in reakcijskim časom pri zdravih prostovoljcih.

Goba Reishi

Medicinska goba Reishi, imenovana goba nesmrtnosti, vsebuje polisaharide, triterpene in antioksidante, ki so povezani z modulacijo imunskega odziva in zmanjšanjem vnetnih procesov v telesu. Raziskave, kot sta pregled Wachtel-Galor et al. (2011) in klinična študija Gao et al. (2003), so pokazale, da prispeva k boljšemu spancu, znižanju tesnobe in večji energijski stabilnosti.

Ingver

Ingver vsebuje bioaktivne spojine, kot sta gingerol in shogaol, ki izkazujejo protivnetne, antioksidativne in nevroprotektivne lastnosti. Raziskave, med drugim Ghayur in Gilani (2005) ter Wang et al. (2014), so pokazale, da lahko ingver izboljša delovni spomin, zmanjša vnetne označevalce ter pozitivno vpliva na prekrvavitev možganov, kar posredno podpira mentalne procese.

Narava nam torej ponuja celo bogastvo podpore za telo in um. Nekoč je bila edini vir pomoči, danes pa se vse več ljudi znova z zaupanjem obrača k njej, tudi s sodobnim pristopom v obliki specializiranega prehranskega dopolnila …

Tu pa je še en nootropik, ki ima čedalje večji sloves – to je kreatin …

Čeprav je kreatin v splošni javnosti najbolj znan kot prehranski dodatek za povečanje mišične moči, raziskave vse pogosteje potrjujejo tudi njegov vpliv na možgansko delovanje. V možganih deluje kot hitri vir energije, saj omogoča obnovo ATP – molekule energije, ki poganja večino celičnih funkcij, tudi tistih, ki so bistvene za miselno procesiranje.

Dodajanje kreatina je bilo v več študijah povezano z izboljšanjem delovnega spomina, hitrosti procesiranja informacij in duševne vzdržljivosti. Ti učinki so posebej izraziti v pogojih kognitivnega napora, pomanjkanja spanja ali kisika. Metaanaliza iz leta 2018 (Avgerinos et al., Psychopharmacology) je potrdila pozitivne učinke pri zdravih posameznikih. Poleg energijske podpore se kreatin povezuje tudi z zaščito nevronov.

Kreatin ima izjemno dobro dokumentiran varnostni profil. Zaradi visoke biorazpoložljivosti in znanstveno potrjenih učinkov na telesno in duševno zmogljivost velja za eno izmed najbolje raziskanih in najbolj obetavnih prehranskih dopolnil v sodobni znanosti.

Nootropiki so torej lahko dobra pomoč za vsak dan …

Preden posežemo po raznih dodatkih, vsekakor namenimo nekaj pozornosti svojim življenjskim navadam. Z uravnoteženo prehrano, rednim gibanjem, uravnavanjem čustvenega ravnovesja in zadostno količino spanca lahko pogosto rešimo marsikatero težavo.

Vsekakor pa so lahko nootropiki dobra pomoč za vse tiste dni, ko potrebujemo tisto nekaj več, pa naj bo to za delo, študij, ustvarjanje ali vodenje svojega podjetja ali pa preprosto za to, da smo lažje kos zahtevam sodobnega sveta …

Viri

• Haskell, C. F., Kennedy, D. O., Milne, A. L., Wesnes, K. A., & Scholey, A. B. (2008). The effects of L-theanine, caffeine and their combination on cognition and mood. Biological Psychology, 77(2), 113–122.
• Avgerinos, K. I., Spyrou, N., Bougioukas, K. I., & Kapogiannis, D. (2018). Effects of creatine supplementation on cognitive function of healthy individuals: A systematic review of randomized controlled trials. Psychopharmacology, 235(6), 1591–1607.
• Darbinyan, V., Kteyan, A., Panossian, A., Gabrielian, E., Wikman, G., Wagner, H., & Hovhannisyan, A. (2000). Rhodiola rosea in stress-induced fatigue – a double blind cross-over study of a standardized extract SHR-5 with a repeated low-dose regimen on the mental performance of healthy physicians during night duty. Phytomedicine, 7(5), 365–371.
• Davydov, M., & Krikorian, A. D. (2000). Eleutherococcus senticosus (Rupr. & Maxim.) Maxim. (Araliaceae) as an adaptogen: A closer look. Journal of Ethnopharmacology, 72(3), 345–393.
• Gao, Y., Zhou, S., Jiang, W., Huang, M., & Dai, X. (2003). Effects of Ganopoly® (a Ganoderma lucidum polysaccharide extract) on the immune functions in advanced-stage cancer patients. Immunological Investigations, 32(3), 201–215.
• Ghayur, M. N., & Gilani, A. H. (2005). Ginger lowers blood pressure through blockade of voltage-dependent calcium channels. Journal of Cardiovascular Pharmacology, 45(1), 74–80.
• Kennedy, D. O., Scholey, A. B., & Wesnes, K. A. (2001). Dose dependent changes in cognitive performance and mood following acute administration of Ginseng to healthy young volunteers. Nutritional Neuroscience, 4(4), 295–310.
• Reay, J. L., Kennedy, D. O., & Scholey, A. B. (2005). Single doses of Panax ginseng (G115) reduce blood glucose levels and improve cognitive performance during sustained mental activity. Journal of Psychopharmacology, 19(4), 357–365.
• Spasov, A. A., Wikman, G. K., Mandrikov, V. B., Mironova, I. A., & Neumoin, V. V. (2000). A double-blind, placebo-controlled pilot study of the stimulating and adaptogenic effect of Rhodiola rosea SHR-5 extract on the fatigue of students caused by stress during an examination period with a repeated low-dose regimen. Phytomedicine, 7(2), 85–89.
• Wachtel-Galor, S., Yuen, J., Buswell, J. A., & Benzie, I. F. F. (2011). Ganoderma lucidum (Lingzhi or Reishi): A medicinal mushroom. In I. F. F. Benzie & S. Wachtel-Galor (Eds.), Herbal Medicine: Biomolecular and Clinical Aspects (2nd ed.). CRC Press/NLM.
• Wang, W., Wang, Y., Zhang, X., & Wang, Y. (2014). Anti-inflammatory and neuroprotective effects of gingerol on lipopolysaccharide-induced inflammation in BV2 microglia cells. Neurochemical Research, 39(1), 36–43.