Kaj o probiotikih meni nutricionistka Mojca Cepuš?

Prehrani posvečamo čedalje več pozornosti, saj se zavedamo, da lahko z njeno pomočjo preprečimo ali pa si celo pomagamo pri zdravljenju marsikaterih bolezni. Vloga probiotikov prihaja v zadnjem desetletju vse bolj v ospredje, saj ti očem nevidni organizmi v našem črevesju opravljajo številne koristne funkcije, katerih celotne vloge morda sploh še ne poznamo.

Ste vedeli, da je naše črevesje eden izmed najbolj mikrobiološko aktivnih ekosistemov, ki igra ključno vlogo tudi v delovanju našega imunskega sistema?

V našem črevesju prebiva raznovrstna združba mikroorganizmov, ki jim pravimo črevesna mikrobiota ali mikrobiom. Bakterijskih celic je po nekaterih ocenah kar 10x več, kot je celic našega telesa. Pri zdravem človeku se pojavljajo že v maternici, predvsem po rojstvu pa se naseljujejo na koži, v prebavnem in urogenitalnem traktu ter v ustni votlini.

Kaj sploh so probiotiki in kakšna je njihova naloga?

Probiotike imenujemo skupino koristnih bakterij, živih mikroorganizmov, ki imajo zdravju blagodejne učinke, če jih zaužijemo v primernih količinah. Mnogo probiotičnih bakterij je del črevesne mikrobiote, nekatere med njimi aktivno vključujemo v živila z željo izboljšanja zdravja črevesja. Vse bakterije še niso probiotiki, temveč so njihove lastnosti odvisne od rodu.

Najpogostejši mikroorganizmi, ki se jih uporablja kot probiotike, so mlečnokislinske bakterije, ki pripadajo rodovom Lactobacillus, Bifidobacterium, Leuconostoc, Pediococcus in Enterococcus. Rodova Lactobacillus in Bifidobacterium najdemo kot del normalne mikroflore, njihova uporaba pa je pogosta v jogurtu in drugih mlečnih izdelkih.

Da imajo omenjeni probiotični mikroorganizmi lahko ugoden učinek na zdravje, morajo zadostiti več kriterijem. Eden izmed teh je sposobnost preživeti težke razmere v našem želodcu in prebavilih, kjer se srečajo z želodčnim sokom in žolčnimi solmi. Prebroditi morajo skozi zgornji del gastrointestinalnega trakta, se namnožiti in kolonizirati črevesje. Številni mikrobi, ki bi potencialno lahko bili probiotiki, ne morejo preživeti kislega okolja, ki ga vzdržuje želodčni sok, katerega naloga je med drugimi tudi obramba pred škodljivimi bakterijami.

Probiotiki se ponašajo z mnogo zdravju koristnimi lastnostmi in se uporabljajo pri lajšanju ter preprečevanju raznovrstnih bolezenskih stanj, med njimi diabetesa in sindroma razdražljivega črevesja, pri lajšanju alergij, zmanjšanju vnetnega odziva, izboljšanju lipidnega profila krvi, uspešni so v boju pred patogeni in celo proti raku.

Probiotiki, ki jih užijemo, stimulirajo imunski sistem, sodelujejo pri zorenju imunskih celic in pošiljajo mrežo signalov preko koristnih bakterij samih ali pa komponent njihove celične stene. Tako ščitijo naše telo pred infekcijami. V procesih presnove razgrajujejo nam nedostopne molekule (prehransko vlaknino) in tako zagotavljajo energijo črevesnim celicam. Prav tako poteka v črevesju presnova nekaterih zdravil, toksinov ter kancerogenov. Različne vrste steroidov, vključno s holesterolom, žolčnimi kislinami in steroidnimi hormoni, so pod vplivom mikrobnega metabolizma. Bakterije tako pomagajo pri zmanjšani absorpciji holesterola in izločanju presežka ter posredno na skladiščenje maščobnih kislin v jetrih.

Bakterije tvorijo tudi nekatere vitamine, kar je za ljudi pomembno predvsem zaradi dejstva, da sami večine nismo sposobni sintetizirati in jih moramo v telo vnesti s hrano. Bakterije nam priskočijo na pomoč, saj proizvajajo vitamine B kompleksa (folat, riboflavin, vitamin B12, B3, B5, B6) ter vitamin K.

Ste že imeli kdaj slab občutek v črevesju, na primer v primeru hudega stresa? Ali pa občutek metuljčkov v trebuhu?

Vsi ti občutki kažejo na povezavo črevesne flore z možgani in vse več raziskav dokazuje njeno pomembnost. Bakterije v črevesju so preko vagusnega živca, ki pošilja signale v obe smeri, fizično povezane z možgani. Zaradi svoje razporejenosti po telesu ga imenujemo tudi živec klatež. Njegova aktivacija ima protivnetno sposobnost in varuje organizem pred patogenimi mikrobi. Hormonske in nevronske spremembe ter spremembe v sestavi mikrobiote pošilja do možganov. Raziskave so pokazale, da bi lahko bil izvor številnih nevroloških bolezni, kot tudi pomanjkanja motivacije, slabega razpoloženja in kognitivnih funkcij lociran prav v prebavnem traktu.

Bakterije lahko sintetizirajo in odgovarjajo na telesne hormone ter živčne prenašalce, ki vplivajo na naše razpoloženje. Med njimi velja omeniti nevrotransmitor GABA, dopamin in serotonin. Prvi ima pomirjevalne učinke in pomaga pri izločanju rastnih hormonov. Dopamin nam daje občutek dobre volje, spodbuja naše mišljenje in aktivnost, zadnji pa je poznan kot »hormon sreče« in naravni antidepresiv. Če ga imamo dovolj, smo bolj sproščeni, zadovoljni ter bolje spimo.

Spremembe v sestavi črevesne mikrobiote oziroma v razmerju med koristnimi in patogenimi mikroorganizmi vodijo do neravnovesja ali disbioze, ki glede na mnoge študije, vodi do številnih bolezenskih stanj, kot so kronična vnetna črevesna bolezen, sindrom razdražljivega črevesja, debelost, alergije, avtoimunske bolezni in celo rak.

Kako lahko z probiotiki vzpodbudimo naš imunski sistem?

Imunski sistem je izjemno kompleksen obrambni organski sistem, ki prepoznava telesu nevarne patogene ali molekule. V črevesju skupaj z imunskimi celicami sobiva ogromna količina bakterij naravno prisotne mikrobiote in bakterij, ki dosežejo črevesje s hrano, ki jo zaužijemo. Črevesna mikrobiota ni v direktni interakciji z epitelnimi celicami črevesja, temveč stimulira zorenje imunskih celic in njihovo funkcionalnost preko izločanja metabolitov – vmesnih ali končnih produktov njihove presnove. Zanimivo je, da mikrobiom vpliva tako na prirojeno imunost kot tudi na pridobljeno, ki jo pridobimo tekom življenja.

Z izrazom imunobiotiki opredelimo mikrobne seve, ki so sposobni regulirati imunski sistem gostitelja.

V preteklih letih je opazen velik porast v uporabi in razvoju imunobiotikov kot nove alternative v boju z infekcijskimi boleznimi in patogenimi mikroorganizmi. Ne le, da nas ščitijo pred patogeni v črevesju, hkrati kažejo tudi potencial v obrambi na drugih sluznicah, ki so oddaljene od črevesja, na primer v dihalnem traktu.

Glede na raziskave naj bi bili nekateri sevi sposobni zmanjšati resnost virusnih bolezni preko regulacije imunskega odziva v dihalih. Ugodni učinki peroralne uporabe probiotikov se kažejo tudi v primeru urogenitalne sluznice. Ena izmed študij je pokazala, da vsakodnevno uživanje probiotikov ščiti pred humanim papiloma virusom, ki povzroča raka materničnega vratu.

Probiotiki zavirajo rast patogenih bakterij, ki povzročajo bolezni, če jih naš obrambni sistem ni sposoben uničiti. »Dobre« bakterije namreč tekmujejo za hranila, ki so potrebna za rast in razmnoževanje škodljivih mikroorganizmov. Dodatno še izločajo razne spojine, kot so na primer organske kisline (ocetna, mlečna kislina) in bakteriocine. Slednji so beljakovinski toksini, s katerimi bakterije zavirajo razvoj podobnih ali bližnje sorodnih bakterij. Poleg tega, da sami izločajo protimikrobne spojine, pa probiotiki prav tako stimulirajo posebne epitelijske celice, ki so odgovorne za izločanje protimikrobnih spojin. Tako vplivajo na sestavo mikrobnih vrst v črevesju in ohranjajo ravnovesje v prid potencialno koristnim mikroorganizmom.

Eden izmed kriterijev, ki mu mora zadostovati sev, da ga lahko uvrstimo med probiotike, je ta, da ima sposobnost pritrjevanja na epitelijske celice črevesja. Le-to je mogoče preko nekaterih receptorjev na površini bakterij, preko katerih probiotiki stimulirajo naš imunski sistem in povzročijo nastajanje citokinov in kemokinov, majhnih beljakovinskih molekul, ki so pomembne pri celičnem sporočanju in delujejo kot posredniki med elementi imunskega sistema. Disbioza črevesne mikroflore in sistemsko vnetje sta povezana z raznimi metabolnimi motnjami, kot so inzulinska rezistenca, diabetes tipa 2 in debelost. Ker imunobiotiki vplivajo na naš imunski sistem in povečajo izločanje molekul, ki vnetje zmanjšujejo, imajo potencial tudi pri preprečevanju in zmanjševanju stopnje resnosti omenjenih bolezni.

Probiotiki prav tako krepijo črevesno pregrado, saj ojačajo stičišča med celicami ter povečajo število celic, ki krepijo plast sluzi, ki poleg epitelijskih celic predstavljajo pomemben del tkiva, ki ščiti organizem pred zunanjim okoljem.

S proizvodnjo sluzi in sekretornega imunoglobulina A črevesna pregrada prostorsko porazdeli bakterije v lumen črevesja. Protitelo imunoglobulin A je glavna funkcionalna komponenta humoralnega pridobljenega imunskega sistema, zlasti na mestih sluznice, kjer se vežejo na patogene bakterije in toksine ter jih blokirajo.

Kako lahko popestrimo svojo črevesno mikrofloro?

Na sestavo črevesne mikrobiote lahko pozitivno vplivamo z uživanjem probiotikov ter prebiotikov. Slednji so komponente hrane, ki jih naš prebavni sistem ne more razgraditi, temveč so hrana našim bakterijam. Tako stimulirajo rast predvsem dobrih vrst ter prispevajo k zdravi sestavi mikroflore. Viri prebiotikov so neobdelana rastlinska živila in živila z veliko prehranskih vlaknin, na primer polnozrnata žita, jabolka, por, česen, čebula, banane, oreščki, semena, stročnice, korenasta zelenjava in drugi. Pestrost svoje črevesne mikrobiote lahko popestrimo z uživanjem probiotičnih mlečnih izdelkov in napitkov (kislo mleko, probiotični jogurt, kefir …), fermentiranih sojinih izdelkov ali naravno kisane zelenjave.

Slednjo pripravimo tako, da poljubni zelenjavi (zelje, repa, korenje, stročji fižol …) dodamo začimbe (sol, čili …) in vodo ter pustimo en mesec v temnem prostoru. Potekel bo postopek fermentacije, ki izboljša dostopnost hranil našemu telesu, hkrati pa bo takšna zelenjava bogata s probiotiki. Če kislo zelje, repo, kimči, miso ali druga fermentirana živila kupujemo v trgovini, moramo paziti, da so le-ta nepasterizirana, saj postopek pasterizacije uniči mikroorganizme.

Izogibati se moramo hitri prehrani, sladkorju, rafinirani moki, umetnim barvilom, procesirani hrani in ojačevalcem okusa, saj taka hrana pospešuje nastajanje poškodb v črevesju, ruši uravnoteženo črevesno mikrofloro in obremenjuje imunski sistem.

Kot vidimo, ni pomembno le, da uživamo hrano, ki bo nahranila naše telo, temveč moramo poskrbeti tudi za mikroorganizme, s katerimi živimo v sožitju.

Prihodnost zdravljenja kroničnih kot tudi možganskih bolezni se razvija v smeri zagotavljanja optimalnega zdravja črevesne flore. Dokazov, da je mikroflora ključni dejavnik, je vse več. Čeprav smo v preteklem stoletju na dobre mikroorganizme skoraj pozabili, njihova pomembnost prihaja vse bolj v ospredje.

Največ lahko naredimo sami – poskrbimo za ustrezen spanec, telesno aktivnost, zmanjšajmo stres in uživajmo čim manj predelano hrano, pestro ter bogato s prebiotiki ter prebiotiki. Naše črevesje nam bo hvaležno!

Avtorica: Mojca Cepuš - nutricionistka s 14-letnimi izkušnjami

VIRI:

Villena J. in Kitazawa H. 2017. Editorial: Immunobiotics—Interactions of Beneficial Microbes, with the Immune System. Frontiers in Immunology, 8, 1580, 2 str., doi: 10.3389/fimmu.2017.01580
Zelaya H., Alvarez S., Kitazawa H., Villena J. 2016. Respiratory Antiviral Immunity and Immunobiotics: Beneficial Effects on Inflammation-Coagulation Interaction during Influenza Virus Infection. Frontiers in Immunology, 7, 633, 16 str., doi: 10.3389/fimmu.2016.00633
Galdeano C. M., Cazorla S. I., Lemme Dumit J. M., Velez E., Perdigon G. 2019. Beneficial Effects of Probiotic Consumption on the Immune System. Annals of Nutrition & Metabolism, 74, 2, 115–124, doi: 10.1159/000496426
Zhang H., Yeh C., Jin Z., Ding L., Liu B. Y., Zhang L., Dannelly H. K. 2018. Prospective study of probiotic supplementation results in immune stimulation and improvement of upper respiratory infection rate. Synthetic and Systems Biotechnology, 3,2, 113–120, doi: 10.1016/j.synbio.2018.03.001

Zdrava prebava

Brezplačen webinar