Kako premagati napihnjenost?

Kako premagati napihnjenost?

Napihnjenost v predelu trebuha je neprijetna težava, s katero se kdaj pa kdaj srečamo vsi. Napihnjenost je lahko tudi boleča ter povzroči kar nekaj slabega počutja in slabe volje, nesproščenosti v družbi in slabšo samopodobo. Oblačila so nam kar naenkrat pretesna in se v njih ne počutimo udobno, napihnjen trebuh in morebitni stalni vetrovi pa vplivajo tudi na kakovost življenja. Kateri so vzroki za napihnjenost in napihnjen trebuh, kako pogosto se pojavi in kako preprečiti, da bi le-ta negativno vplivala na naše počutje in življenje nasploh, vam bomo razkrili v nadaljevanju. 

Ker smo ljudje različni, smo seveda različno dovzetni za različne intolerance. Nekateri smo preobčutljivi na določena živila, drugi morda na dejavnike iz okolja, spet tretjim ne škodi nič od tega. Kljub temu pa je napihnjenost težava, ki jo lahko obvladate! Vzemite si čas in prisluhnite svojemu telesu. 

Zakaj nastane napihnjenost? 

Najpogostejši razlog težav z napihnjenostjo in vetrovi je inetoleranca na določeno živilo. Najpogostejši krivci za težave so na primer laktoza (torej mleko in mlečni izdelki), gluten v žitih (pekovske dobrote in slaščice), žveplo (ki je naravno prisotno v določenih vrstah zelenjave: zelje, ohrovt, brokoli, brstični ohrovt), oreščki, jajca, stročnice ter celo nekatera probiotična živila, ki so sicer zdrava, a lahko prav tako povzročajo napihnjenost (surovo kislo zelje, kefir), zato jih je treba v prehrano dodajati postopoma in v manjših količinah.  

Ko jeste, požirate zrak, kar je prav tako eden izmed glavnih vzrokov za napihnjenost. Ne boste verjeli, celo telesna drža med jedjo vpliva na nastajanje vetrov in zgage. Sključenost za mizo med obrokom povzroča pritisk na trebuh, ki povzroči nastajanje vetrov in občutek napihnjenosti. 
  
Prav tako škodljivo je prenajedanje, ki je pogosto posledica pomanjkanja časa za več manjših obrokov v krajših časovnih presledkih. Če imamo le dva ali tri obroke dnevno, smo seveda sestradani in jih pojemo bolj na hitro, pogosto tudi preveč naenkrat. Za naše telo je to šok, na katerega se odzove z napihnjenim trebuhom. Možgani potrebujejo okoli dvajset minut, da nam sporočijo, da smo siti. Kadar jeste stoje ali kar spotoma, med hojo, takrat hrano hitro požirate, skupaj z zrakom, in jo tudi slabo prežvečite. Posledično pride do napihnjenosti – hrana se slabše in dalj časa prebavlja, pojavijo se stalni vetrovi.  

Napihnjenost po jedi in vetrovi nastanejo tudi, ko se v prebavnem traktu prebavljajo določene snovi, pri katerih kot stranski produkt nastajajo prebavni vetrovi. Če je teh snovi v prebavnem traktu preveč, je napihnjenost lahko povečana in bolj izrazita ter povzroča nelagodje ali celo bolečine.  

Neravnovesje v črevesju, ki povzroči napenjanje, je poleg hrane, bolezni in zdravil tudi posledica danes ene najbolj perečih težav sodobnega človeka. To je stres … Ko napihnjenost nikakor ne mine in se simptomi celo slabšajo (hujše bolečine, povišana temperatura, zatečeni gležnji, napihnjenost med nosečnostjo), pa je treba obiskati tudi zdravnika. 

Ženske pa napihnjenost lahko opazijo tudi v predmenstrualnem obdobju, ko jo lahko povzročijo hormonske spremembe.  

Katera hrana najpogosteje povzroča napihnjenost? 

Najpogosteje je vzrok za napihnjenost po jedi je hrana, kombinacija določenih živil ali količina zaužite hrane. Ko pojemo preveč, je cel prebavni trakt preobremenjen, kar lahko povzroči motnje v prebavi. 

Najbolj problematična živila so predelani ogljikovi hidrati in maščobe. Poleg tega so med »krivci« za napenjanje lahko tudi kvašena živila. Veliko ljudi je občutljivih predvsem na še tople pekovske izdelke, in čeprav številnim diši ravno topel kruh, lahko ta povzroči napenjanje. 

Gazirane pijače že same po sebi vsebujejo mehurčke, še bolj problematični pa so sladkorji, ki v prebavnem sistemu povzročijo razrast oportunističnih glivic, kakršna je kandida, ki je ena najbolj pogostih motilk zdravega prebavnega trakta. Tovrstnim pijačam se je torej tako kot tudi sladkarijam dobro izogibati ali pa si jih privoščimo le občasno. 

Poleg njih tudi stročnice in večje količine svežega sadja in zelenjave povzročajo povečane vetrove pri njihovi prebavi. Stročnice povzročajo pline, ker vsebujejo posebno vrsto sladkorjev, imenovano oligosaharidi. Teh ne moremo v celoti prebaviti, ker nimamo encima za razgradnjo takih sladkorjev. Oligosaharidi v stročnicah pridejo do debelega črevesa neprebavljeni, bakterije pa povzročijo fermentacijo in s tem nastajanje plinov, ki povzročijo napihnjenost in vetrove. A taki vetrovi niso nekaj nevarnega.  

Kaj pomaga proti napihnjenosti?  

V večini primerov lahko težave rešujemo z naravnimi pripravki in s pravilno prehrano, v določenih primerih pa je to lahko simptom resnejših bolezenskih stanj, ko je potreben tudi obisk zdravnika. Najbolj pomaga, če pojemo več manjših obrokov dnevno, hrano res dobro prežvečimo in uživamo le manjše količine živil, ki povzročajo povečane vetrove. 
  
Težko bi trdili, da obstaja čudežni recept, kako odpraviti napihnjenost. Prvi korak je zato vselej predvsem prepoznavanje tistih živil, ki nam težave povzročajo. Drugi korak je omejevanje oziroma izločanje vseh telesu neprijaznih živil iz vsakodnevne prehrane. Kadar gre za veliko skupino živil (na primer živila, ki vsebujejo gluten ali laktozo), jih zamenjamo z ustreznejšimi alternativami. 
  
Za preprečevanje napihnjenosti je tudi pomembno, da pijete dovolj naravne vode! Kadar naše telo ne dobi dovolj vode, se odzove podobno kot v stanju lakote: ker poskuša telesno tekočino zadržati, to povzroči napihnjenost in vetrove. Kadar občutite napihnjenost, spijte 2–3 dcl mlačne vode, vetrove pa uspešno preženeta tudi metin čaj s kumino in ingverjev čaj s kurkumo.  

Domači pripravki proti napihnjenosti 

Če nas kljub temu večkrat muči napihnjenost in vetrovi, si lahko proti napihnjenosti pomagamo z naravnimi pripomočki, kot so: 

Psilium oz. indijski trpotec – indijski trpotec v stiku s tekočino izloči gel oz. topne vlaknine. Črevo dobesedno pomete in pomaga pri odvajanju. Redno odvajanje zmanjšuje težave z napihnjenostjo. 

Ingver – pomirja prebavni trakt in deluje celo proti slabosti. Lahko ga dodajamo v jedi ali pa zaužijemo v obliki čaja. 

Cimet – spodbuja delovanje prebavnih encimov, deluje kot močan antioksidant, ki deluje protivnetno, tako napenjanje in vetrovi nastopijo le še v blagi obliki. 

Regrat – vsebuje veliko prebiotikov (hrana za dobre bakterije), ki spodbujajo zdravo črevesje. Izboljša prebavo in zmanjšuje težave s prebavnimi motnjami. Uživamo ga lahko svežega ali v obliki čaja (poparek iz posušenih listov). 

Kamilica – čaj iz kamilice velja za prvo domačo pomoč pri prebavnih težavah, tudi pri napenjanju in napihnjenosti, saj deluje protivnetno in pomirjevalno. 

Kumina – vsebuje eterično olje, ki spodbuja nastajanje želodčnih sokov s prebavnimi encimi. Tako lahko hrano dobro prebavimo in preprečimo napenjanje in vetrove. 

Komarček – sprošča mišice in črevesje ter tako pomirja in odpravlja napihnjenost. 

Peteršilj – čaj iz peteršilja blagodejno vpliva na prebavo in prepreči nastajanje črevesnih plinov, pomaga pa tudi pri zastajanju vode v telesu. Spijemo lahko dve skodelici dnevno. 

Ko se spopadamo s prebavnimi težavami, kot je napihnjenost in vetrovi, je pomen redne telesne aktivnosti še vedno prepogosto zanemarjen. Kljub nespornemu dejstvu, da je telesna aktivnost ključnega pomena za človekov organizem in dobro počutje, pa ne pomislimo, da lahko že običajen sprehod po obroku ugodno vpliva na prebavo. Zmerna telesna aktivnost pospeši krvni obtok, tudi pretok krvi do prebavil, kar ugodno učinkuje na prebavo in pospeši metabolizem. Enako velja, da telesna aktivnost pred obroki pomaga, da hrana ne obtiči v prebavilih, ampak se prej skladišči v zaloge energije v naših mišicah. Naše mišice so namreč presnovno zelo aktiven organ, takoj za našimi možgani, kar pomeni, da za svoje delovanje potrebujejo cel kup energije oziroma kalorij. Gibanje je torej prvi predpogoj za zdravje celotnega telesa. 

V boj z napihnjenostjo s pomočjo vojske koristnih bakterij … 

Napihnjenost je zoprna težava, a se jo da v večini primerov rešiti brez obiska zdravnika. Naravna zelišča in naravni izdelki ter uravnotežena prehrana so najboljša kombinacija proti napihnjenosti. Telesu pa lahko pomagamo tudi tako, da mu priskrbimo koristne bakterije, ki bodo ponovno vzpostavile ravnovesje v črevesju. 

V črevesju namreč najdemo milijarde živih organizmov, ki jih poznamo pod skupnim imenom mikrobiom. Ta ekosistem bakterij ima veliko vlogo pri ohranjanju našega zdravja in celo dobrega počutja, saj je črevesje, poleg znanega dejstva, da je v njem sedež imunskega sistema, tudi center, kjer nastaja veliko hormonov, ki vplivajo na naše mentalno zdravje. Podrto ravnovesje, ki se velikokrat najprej pokaže kot pogosta napihnjenost, lahko torej pomeni veliko večje nevšečnosti kot samo napenjanje in vetrovi … 

Najbolj učinkovita in uspešna hitra pomoč proti napihnjenosti so zato mikrobiološke kulture, ki jih vzamemo v obliki prehranskega dopolnila, kot so Imunobiotiki. 

Imunobiotike sestavlja jih 16 edinstvenih mikrobioloških sevov, ki zagotavljajo kar 20 milijard živih kultur na kapsulo. 

Pri izbiri dopolnila z dobrimi kulturami moramo paziti na to, da vsebujejo čim več živih sevov, ki naj bodo zaščiteni s pomočjo posebne kapsule, ki omogoča, da lahko mikroorganizmi nepoškodovani pridejo tja, kjer jih potrebujemo, torej v črevo. Gre za t. i. DR HPMC kapsulo, ki je ojačana na način, da je želodčna kislina ne poškoduje takoj, ko pride v stik z njo. 

Pomoč vojske koristnih bakterij je torej način, ki telesu ponudi podporo. Tako lahko ponovno vzpostavi stabilno ravnovesje v črevesju, tako napenjanje in vetrovi ne bodo več tako izraziti, ko pa bo vodilo v manj napihnjen trebuh in več dobrega počutja … 

Komentarji (1)