Ajda: zdrav in okusen del tradicionalne kulinarike

Ko zadiši po sveže kuhanih ajdovih žgancih ali mehkih štrukljih, se marsikdo spomni na otroštvo in kuhinjo svoje babice. Ajda je več kot le kulinarična posebnost – je del dediščine, ki danes doživlja pravi preporod. Ob naraščajočem zanimanju za zdravo prehrano se ajda ponovno uveljavlja kot hranilna in vsestransko uporabna rastlina, ki navdušuje tako ljubitelje tradicionalne kot tudi sodobne kuhinje.

Nekoč preprosta hrana revnih, danes pa dragocena zaveznica vseh, ki svoje zdravje jemljejo resno – ajda si je znova priborila svoje mesto na prestolu zdrave prehrane. Ta izjemna rastlina je prava hranilna zakladnica: bogat vir vitaminov skupine B ter mineralov, kot so baker, magnezij, mangan, fosfor in cink. Poleg tega je odličen vir flavonoidov – naravnih spojin z močnim protivnetnim, probiotičnim in antioksidativnim delovanjem. Zaradi visoke vsebnosti beljakovin in vlaknin, ki poskrbijo za dolgotrajno sitost, ajda vse pogosteje najde svoje mesto tudi v prehranskih načrtih za uravnavanje telesne teže. In ker naravno ne vsebuje glutena, jo s hvaležnostjo uživajo tudi tisti, ki trpijo za celiakijo.

Ajda svoje korenine vleče iz osrčja Centralne Azije in širnih prostranstev Sibirije, od koder so jo konec srednjega veka prinesli na evropska tla. Raste v višino od 15 do 60 centimetrov, njeno rdečkasto steblo in nežni cvetovi v odtenkih rožnate in bele pa še danes očarajo vsakogar, ki se sprehodi mimo cvetočih ajdovih polj. V Sloveniji ima ajda posebno mesto že stoletja – dišeča in valovita ajdova polja so postala neločljiv del slikovite podobe naše podeželske krajine.

Največja zmota o ajdi, ki je za marsikoga velika prednost … 

Največja zmota o ajdi, ki se za marsikoga izkaže za nepričakovano prednost, je njena pripadnost svetu žit. Čeprav jo pogosto uvrščamo med žita, ajda botanično pravzaprav ne sodi med trave. Nekateri jo uvrščajo med zeljnarice, drugi celo med sadje – naj bi bila namreč v daljnem sorodu z rabarbaro.

Ajda pa slovi tudi po svoji skromnosti. Je ena najtrpežnejših poljščin: uspeva tam, kjer druge rastline pogosto obupajo. Slaba prst, suša, hladnejše podnebje in napadi škodljivcev je ne zmotijo. Prav zaradi svoje nezahtevnosti in odpornosti je stoletja predstavljala zanesljiv vir hrane, danes pa znova pridobiva na pomenu kot trajnostna poljščina prihodnosti.

6 razlogov, zakaj vključiti več ajde v prehrano ...

• Polnovreden rastlinski vir beljakovin: Ajda vsebuje vse esencialne aminokisline, kar je pri rastlinskih živilih redkost, in zato predstavlja odlično izbiro za uravnoteženo prehrano.
   
• Naravni vir vitaminov skupine B: V ajdi najdemo vitamine B1, B3, B5, B6, B9 in holin, ki sodelujejo pri številnih osnovnih procesih v telesu.
   
• Mineralno bogastvo v eni rastlini: Ajda je vir bakra, fosforja, magnezija, mangana in cinka, ki so pomembni minerali v prehrani človeka.
   
• Prisotnost naravnih flavonoidov: Ajdovo zrnje vsebuje flavonoide, ki so pomembne rastlinske spojine in prispevajo k raznolikosti prehrane.
   
• Del tradicije in sodobne kulinarike: Ajda je tradicionalna poljščina, ki jo danes uporabljamo tako v klasičnih jedeh, kot so žganci in štruklji, kot tudi v sodobnih receptih, na primer v solatah, juhah in sladicah.
   
• Naravno brez glutena: Ajda ne vsebuje glutena in je primerna za pripravo številnih jedi brez pšeničnih sestavin. Pri nakupu je priporočljivo preveriti označbe glede morebitnih sledov glutena.

Kako lahko uživamo ajdo? 

Ajda je v kulinariki vsestransko uporabna rastlina. Njena semena se za prehranske namene najprej oluščijo in postanejo znana kot ajdova kaša. Če semena zmeljemo, dobimo ajdovo moko, ki ima posebno lastnost – ne vsebuje lepka. Zaradi tega je pri pripravi testa priporočljivo, da ajdovo moko poparimo ali pa ji za boljšo strukturo dodamo moko z glutenom, na primer pšenično ali pirino.

Ajda pa ni cenjena le v kuhinji. Iz njenih posušenih cvetov pripravljajo ajdov čaj, ki ima dolgo tradicijo uporabe. Ta blago aromatični napitek je znan predvsem med tistimi, ki želijo podpreti zdravje svojih žil.

Kar zadeva kulinarično ustvarjalnost, ajda ponuja številne možnosti. Lahko jo pripravimo kot prilogo, uporabimo v sladicah, dodamo jušnim zakuham ali iz nje ustvarimo polnovredno glavno jed – na primer ajdovo "rižoto", ki se odlično ujame z gobami in drugimi gozdnimi okusi.

Ajdovi kosmiči – naravno hranilo za vso družino

Ajdovi kosmiči vse bolj postajajo nepogrešljiv del sodobne prehrane. Njihova priljubljenost ni naključje – so mehki, naravno brez glutena, nežnega oreščkastega okusa in polni snovi, ki jih telo potrebuje za dober začetek dneva. Zaradi svoje nežne teksture so še posebej primerni za najmlajše, saj jih lahko vključimo že pri uvajanju goste hrane. Odlično se obnesejo tudi pri pripravi obrokov za starejše otroke in odrasle, ki cenijo preprosta, a kakovostna živila.

Ajdove kosmiče lahko pripravimo na številne načine. Najpogosteje jih pripravimo z mlekom, rastlinskimi napitki ali jogurtom za hranilen zajtrk, v katerem ostanejo prijetno mehki. Odlično se podajo v muslije, kjer prispevajo nežno sladkobo in naravno aromo, lahko jih dodamo v kaše za večjo hranilno vrednost ali pa z njimi obogatimo juhe in solate za bolj poln obrok.

Nekaj preprostih in hitrih receptov … 

• Ajdovo mandljeva kaša: zdrav, energijsko bogat zajtrk je poln hranilnih snovi. Pripravljen je v 5 minutah in je res noro dober.
   
• Ajdovi mango kosmiči: mehka kaša z mangom, ki je pripravjena v samo dveh minutah in primerna tudi za uvajanje goste hrane.
   
• Mini cvetačne pice: privlačen prigrizek v obliki bolj zdravih mini pic iz cvetače in ajdovih kosmičev, ki prepriča odrasle in otroke.

Vključitev ajdovih kosmičev v vsakodnevno prehrano pomaga ohranjati dolgotrajnejši občutek sitosti in stabilno raven energije skozi dan. Njihova preprostost, hranilna vrednost in vsestranska uporaba jih uvrščajo med najboljša živila za vse, ki stavijo na kakovostno in raznoliko prehrano.

Kaj pa ajdova kaša … 

Ajdova kaša je zelo bogata z beljakovinami in vlakninami, ki delujejo blagodejno pri prebavi in presnovi. 

Ali ajda redi in njene kalorije? 100 gramov ajdove kaše ima sicer 330 kalorij, ampak naj te to ne prestraši. Med namakanjem in kuhanjem se ajdova kaša napihne do te mere, da kuhana ajdova kaša vsebuje le še približno 100 kalorij na 100 gramov. 

Ker ajdova kaša vsebuje velik delež beljakovin in vlaknin, ostanemo po takem obroku dlje časa siti, zdravje pa nam bo hvaležno. Tako je hranilna vrednost ajdove kaše izjemno bogata.

In kako jo skuhamo?

Ajdova kaša je odlična za hitro pripravo. Pripravimo pa jo lahko na dva načina. Lahko jo preprosto skuhamo, za kar potrebujemo dobrih 10 minut. V drugem primeru pa ajdovo kašo namočimo (podobno kot chia semena) in jo zaužijemo “surovo”. Edino, kar je treba upoštevati, je, da jo pustimo namočeno vsaj nekaj ur. Najbolje, da to storimo zvečer in jo tako pustimo čez noč. 

In ne samo to … Ajdovo kašo lahko ješ tudi za zajtrk ali kot sladico. Vse, kar moraš storiti, je, da namesto vode uporabiš poljubno mleko. Obogatiš pa jo lahko s poljubnimi oreščki ali sadjem. 

Še nekaj razlogov za pogostejše uživanje ajde … 

V zadnjem časi se še bolj spodbuja gojenje ajde, in to ne le zaradi ugodnih učinkov na človeka, ampak tudi zaradi ohranjanja čebel. Ajda je izjemno pomembna, ker cveti v obdobju, ko drugih cvetov ni v izobilju. Tako ajda pripomore k temu, da si čebele naberejo zadostno zimsko zalogo. S sajenjem ajde omogočamo čebelam boljšo prezimitev, posledično pa z varovanjem vrste ohranjamo ravnovesje v naravi. 

S sajenjem ajde pripomoremo tudi k dušenju plevela, saj ajda zraste zelo hitro. Z listi preprečuje plevelu, da bi se le ta razbohotil. Na tak način poskrbimo za naraven način ohranjanja njive brez plevela.

Še ne uživaš ajde oz. kaš in kosmičev iz nje? 

Potem ti predlagam, da to čim prej spremeniš … Ne le, da te bo očarala hitra priprava, ajda te bo navdušila tudi s svojim odličnim okusom. Ni pomembno, ali sladka ali slana, pripraviti jo je mogoče na vse načine ...