Odločitve, ki ti spremenijo življenje

Nekaj let nazaj bi samo ošvrknila ta naslov in preskočila članek. Pravzaprav tega ne bi naredila jaz, temveč tisto dekle v meni, ki se je vsa leta neuspešno borilo z vsemi urami športne vzgoje in jih bojkotiralo na tisoč in en način.

Nato pa se je lepega dne, morda niti ne dolgo zatem, nekaj spremenilo. Naenkrat mi je začelo primanjkovati energije, zaradi pestrega delovnika in družinskih obveznosti sem izpuščala obroke, jedla sem ob priložnostih, predvsem pa zelo nezdravo. Da o tem, kako drastično so rastli kilogrami, sploh ne govorim.

Počutila sem se obupno in preprosto vedela sem, da tako ne bo šlo več naprej. Hrepenela sem po odličnem počutju in pozitivni energiji, hkrati pa sem se zavedala krutega dejstva: če se ne bom podvizala sama, me, razen kakšne izmed potencialnih bolezni v prihodnosti, nihče ne bo.

Čas je bil za akcijo. Kako iz spečega, nenehno utrujenega in brezvoljnega dekleta iztisniti toliko energije, da se zjutraj, ko vsi ostali še spijo, odpravi na tek, bo najbrž večna uganka. Sama sem se odločila, da se v svoji koži počutim bolje, če sem aktivna in zdrava, zato sem tej želji sledila. Naj besede ne zavajajo - moja zunanja podoba takrat nikakor ni sovpadala s podobo fit in vitalne tekačice v športnem magazinu. Oh, kje pa! Bila sem okrogla, težka, okorna. Pri teku so me bolela kolena, še precej časa po tej odločitvi sem čutila neznosne bolečine v predelu križa. A to je bila moja pot do boljšega življenja in odločitev sem želela spoštovati.

Ker sem jutranji človek, sem od tiste odločitve dalje tekla vsaj 4x na teden. Obožujem tek v poletnih dneh, prav tistega ob peti uri zjutraj, ko se rano sonce mogočno vzpenja na prelestno modrino. Obožujem šum reke, ob kateri tečem, ker sprostim vse misli, se povežem s prebujajočo naravo in se v popolnem miru sama s sabo pripravim na dan, ki sledi.

Priznam, še vedno pridejo jutra, ko se borim z drugim jazom, ko bi se najraje obrnila na drugo stran, pokrila do vrha ušes in zaspala do naslednjega dremeža budilke. A vedno, ko pridejo ti dnevi, najprej pomislim na občutke po teku.

Pomislim na to, da četudi bom ves dan prelenarila, bom to počela z vso pravico, ker sem zase že poskrbela. Z veseljem pojedla zdrav zajtrk, ker mi bo preveč žal jesti nezdravo in s tem uničiti ves trud. Spomnim se na prebujanje zaspanega telesa in na pozitivno razmišljanje, ki me bo, ne glede na občutke zjutraj, spemljalo še ves dan.

Vse je v prioritetah, s katerimi smo pripravljeni živeti. Jaz sem svoje že izbrala. Pa ti?

PRISPEVEK PRIPRAVILA: Alma P.