Prebiotiki ali probiotiki?

Oceni objavo z 1 do 5:
(4.3)
Št. ocen: 3

PrebiotikiZadnjih nekaj let je pozornost vse bolj usmerjena v prebiotike in ne le probiotike. Tako je, ne gre za tiskarskega »škrata«. Veliko ljudi še vedno ne ve kakšna je razlika med probiotiki in prebiotiki.


Probiotiki so dobre bakterije, ki jih najdemo v jogurtu, kefirju in drugih fermentiranih izdelkih, prebiotiki pa so rastlinske vlaknine, ki jih naše telo ni sposobno prebaviti in so hrana za dobre bakterije. Dobre bakterije jih fermentirajo in porabijo za nadaljno rast in razmnoževanje.


Razlika med probiotiki in prebiotiki je predvsem v tem, kaj se z njimi dogaja v črevesju. Ko zaužijemo probiotike ti potujejo po črevesju in iščejo svoj »dom«, kjer se bodo namnožili. Medtem so izpostavljeni prebavnim encimom in kislosti želodčne kisline, zato jih večina ne preživi poti do debelega črevesja. Da zagotovimo naseljevanje dobrih bakterij v naši črevesni flori je tako izjemno pomembno, da v telo vnašamo čimvečje število dobrih bakterij (večja možnost, da jih vsaj nekaj preživi).

Prebiotiki so rastlinske vlaknine, ki delujejo tako, da obogatijo probiotike s hranili (delujejo kot nekakšno gnojilo) in omogočajo razmnoževanje dobrih bakterij, ki so že naseljene v črevesju. Vendar niso vse vlaknine tudi prebiotiki.
Prebiotiki so tiste vlaknine, ki so odporne na kisel pH želodca in hidrolizo s prebavnimi encimi ter tako nemoteno prehajajo skozi tanko črevo v debelo črevo, kjer podležejo procesu anabolne fermentacije dobrih bakterij in selektivno pospešujejo njihovo rast (predvsem iz rodu lactobacilli in bifidobacteria).
Redno uživanje prebiotikov med drugim dokazano izboljšuje imunsko odpornost, povečuje absorbcijo mineralov, blagodejno vpliva na mentalno stanje, zmanjšuje raven kortizola, povečuje absorbcijo kalcija in povečuje kostno gostoto. Poznamo dve glavni vrsti prebiotikov. To sta oligofruktoza, majhna molekula, ki deluje zelo hitro na rast bakterij na desni strani črevesja in inulin, veliko večja molekula, ki se fermentira bolj počasi s pomočjo bakterij na levi strani črevesja.

Največ prebiotikov najdemo v:
- korenini cikorije
- česnu
- čebuli
- artičokah
- špargljih
- olupkih jabolk
- bananah
- regratu
- grahu
- fižolu
- poru

Zaužili naj bi jih kar 25mg na dan, kar je izjemno težko, zato se priporoča jemanje v obliki prehranskih dopolnil. Pomembno jih je uživati redno, saj bomo s tem zagotovili konstantno zalogo hrane za probiotike in njihovo nemoteno razmnoževanje.

Uživati torej probiotike ali prebiotike? Najbolje jih je uživati kar hkrati, saj boste s sinergijo obeh dosegli največji učinek. Dodatno boste vnesli probiotike v telo ter jih obenem nahranili in s tem omogočili, da kolonizirajo vaše črevo in se tam namnožijo, kar je v prid vašemu zdravju.

PRISPEVEK PRIPRAVILA: Mateja Z.

Prejšnji prispevek
Naslednji prispevek