Recite polžem STOP!

Polži niso posebno priljubljeni med ljubitelji rastlin in vrtičkarji. Največ kode povzročajo v vlanih pomladih na mladih rastlinah in v toplih vlažnih poletnih mesecih z objedanjem listov in tudi plodov na večini vrtnin kot je solata, špinača, korenje, kapusnice, bučke, kumare, paprika, fižol in drugih listnih zelenjadnic. Prehranjujejo pa se tudi na nekaterim sadnih vrstah, okrasnih rastlinah, grmovnicah in cvetju. Škoda, ki jo povzročajo so poškodbe na rastlinah, ki vodijo k manjši kakovosti in količini pridelka. Pogosto pa je pridelek tudi onesnažen s sluzjo in iztrebki, kar povzroči odmiranje rastlin in veliko količina nekakovostnih plodov.

Med najbolj kodljive in najteštevilneje vrste štejemo polže golače, ki so brez hišic in jih uvršamo v dve družini; družino lazarjev in družine slinarjev. Za vrtičkarje je tudi pomembna družina polžev s hišicami, ki jih je sicer manj, vendar so večji in tudi več pojedo kot polži brez hišk. Po milih zimah in vlažni pomladi je pričakovati povečanje pojavljanja polžev. V povprečju v 1 dnevu pojedo kar do 50% lastne teže, torej tudi do 10g rastlinske maščob; od tega priblino 60% sveže rastlinske hrane, 35% odmrlih rastlinskih snovi in 5% beljakovinske hrane živalskega izvora. Ponoči, ko iščejo hrano lahko prelezejo tudi do 10m dolžine in se proti jutru siti vrnejo na mesta, kjer bodo prenočili. Iz skrivališč prilezejo zvečer, ko je hladneje in se zaradi toplote tal pojavi rosa.

Večjo pojavnost in aktivnost kažejo v času rednih padavin. V deževnem in vlažnem vremenu jih najdemo na prostem tudi podnevi, ko objedajo rastline. Telo polžev je mehko, sestavljeno iz 85% vode in prekrito s številnimi žlezami, ki izločajo sluz za lažje premikanje. Polži se razmnožujejo z jajčeci, ki jih odlagajo proti koncu poletja od 30-300 v različne vdolbine in razpoke v tleh. Jajčeca so bele barve in so v gnezdu na kupu, tako da lažje preživijo preko zime. Bolje poznavanje biologije polžev nam olajša njihovo številčno zmanjšanje v naravi, ker jih v praksi ne želimo popolnoma uničiti, ampak želimo zmanšjati njihovo škodljivost, saj polži skupaj z deževniki prispevajo k tvorbi humusa in odstranjujejo razližne rastlinske in živalske odpadke. Prehranjujejo se tudi z lišaji, algami in glivami.

Zaradi mošno razvitega obšutka za orientacijo in dobrih receptorjev za okus lahko poleže učinkovito odganjamo, saj še prepoznajo rastline, ki so pravočasno zalite z naravnimi sredstvi proti polžem kot je HomeOgarden Polži stop, jih ne bodo objedali, ker je v sredstvu naravni kompleks snovi, ki polžem ne ustreza in je odvračalen in se tudi na takšna mesta po določenem času ne bodo več vračali. Poznamo tudi rastline, ki polžem ne ugajajo in jih odvračajo, ki jih lahko sadimo ob rastlinah. Takne so kapucinke, vrtni ognjič, čebula, česen in številne druge. Poznani pa so tudi razni poparki iz pobranih polžev, s katerimi zalivamo rastline.

Odvračanje polžev na podlagi naravnih kompleksov različnih rastlinskih tinktur, ki jih polži ne marajo in potenciranih tinktur polževih naravnih sovražnikov, sodi med najsodobneje ukrepe.

Taken način, kjer pripravke uporabljamo z zalivanjem rastlin, takoj ko jih posadimo in tudi kasneje ob pojavu polžev je popolnoma naraven, varen in zmanjšuje število polžev v vrtu preventivno, ko se polži pojavijo in tudi na dolgi rok. Rastline zalivamo s takšnim pripravkom najbolje najprej ob sajenju rastlin ali če zamudimo, ob pojavu polžev, ponovimo čez teden dni in še enkrat čez 14 dni. Tako ustvarimo zadovoljivo koncentracijo neprijetne energije, ki deluje več mesecev na polže, rastlinam in ljudem pa ne čkoduje, saj je tudi zaradi majhne koncentracije kompleksa ne morejo zaznati. HomeOgarden Polži stop je organsko, ekoloko certificirano sredstvo za odvračanje polžev po EU smernicah in avstrijskega certificiranega laboratorija Natur im garten.

Zatiranje polžev na splošno ni enostavno in hitro opravilo.

Za zatiranje in zmanješevanje števila lahko uporabimo tudi več klasičnih metod; mehanske, agrotehnične, bioloke in kemijske. V jeseni in spomladi pa moramo pri obdelavi paziti na gnezda z jajčki, da jih odkrijemo in takoj uničimo. Mehanski načine izvajamo s snovmi, ki polžem odvzemajo vlago in preprečujejo prehod. Takni način so delno uspešni in zahtevajo skrbno pripravo barier, sicer jih polži obidejo. Bioloki načini se izvajajo z naselitvijo naravnih sovražnikov polža kot so kot so krt, žabe, krastače, ježi, miši, ptice in hroši brzci, ki jim pomagamo s primernimi zavetišči. Med agrotehnične ukrepe, s katerimi zmanjujemo populacijo polžev štejemo obdelavo tal, ki razdre razpoložljiva naravna zavetiša in obrne jajčeca na prosto, da se v toplem vremenu posušijo. Z jesenskim lopatanjem je dobro malo počakati in ga raje opraviti pozimi ali zgodaj spomladi, saj lopatanje jeseni ugodno deluje na razmnoževanje polžev. Tla pa gnojimo le z dozorelim kompostom, ker nedozorel, spodbuja njihovo razmnoževanje. Najbolje pa je da uporabimo kakovostna organska gnojila na bazi leonardita, mikorize ali alg. Agro kemične metode so najslabša varianta, saj so pripravki zelo nevarni za človeka in okolje. Navadno jih dobimo v obliki modrih pelet. Agro kemični pripravki imajo tudi dobo kar do 21 dni, kar pomeni, da v tem času ne smemo nikakor pobirati in uživati pridelka. Te vabe prav tako ne delujejo takoj, ampak šele v 3-6 dneh in tudi polži praviloma najprej pojedo rastline, šele kasneje se vrnejo in pojedo še vabe. Recite torej polžem stop na varen, ekološki, sodoben in organski način in ohranite zdrav domač pridelek na vašem vrtu.

AVTOR PRISPEVKA: Marko Hočevar, dipl.ing.agr., strokovnjak za organsko vrtnarjenje