Vanilija – aroma, ki očara in začara

Vanilija izvira iz Mehike. Stoletja stara legenda govori o njenem pojavu, ko je princesa Xanat pobegnila v gozd s svojim ljubimcem, ker ji je oče prepovedal poroko z navadnim smrtnikom. Zaljubljeni par so ujeli in jima odsekali glave, tam pa, kjer je njuna kri prišla v stik z zemljo, je zrasla tropska orhideja.

Vanilija je edina užitna izmed vseh vrst orhidej. Uspeva v mnogih tropskih predelih, a večina današnje svetovne proizvodnje prihaja iz otoka Madagaskar v Indijskem oceanu. Pridelujejo jo iz strokov kukavičevke, vrste Vanilla planifolia, ki je ena od vrst orhideje. Raste v obliki vinske trte kot dvospolnik – vzpenja se po drevju ali ob neki drugi opori. Najdemo jo tako v gozdovih, kot na plantažah. Najbolje uspeva pod nadzorom vzgojiteljev, ki jo upogibajo navzdol in s tem pospešujejo cvetenje. V plodu se nahaja značilna dišava, kot rezultat oprašitve, vsak cvet proizvede svoj plod.

Vzgojitelji vanilije njene stroke nabirajo, ko so še zeleni in nedozoreli. V tej fazi so brez značilnega vonja. Vegetativno tkivo vanilije uničijo (s pomočjo sonca, s sterilizacijo, s praskanjem, z zamrznitvijo ali z vročo vodo), da bi preprečili njeno nadaljnjo rast. Nabrane stroke vanilije 7 do 10 dni izpostavijo vročini (okoli 45-65 stopinj Celzija) ter veliki vlagi. Takoj po uničenju vegetativnega tkiva jih položijo v pokrite lesene škatle, kar omogoči encimom, da sestavine v strokih pretvorijo v vanilin in ostale snovi. Šele tukaj pridemo do vaniliji značilnega vonja. Da bi preprečili gnitje strokov in ohranitev arome v strokih, le te posušijo do te mere, da imajo le okoli 30 % svoje prvotne teže. Omenjeni proces lahko traja tudi 6 mesecev, dokler stroki ne počrnijo, se zmehčajo ter razvijejo svojo bogato aromo.

V prehrani poznamo tri vrste vanilije:

Na izrazitost okusa vanilije vplivata podnebje in tla na katerih je rasla, kot je to pri večini rastlin s plodovi. Glede na navedeno ločimo:

Prava burbonska vanilija ima edinstveno, lahko bi rekli božansko aromo.

Vanilija je cenjena tako zaradi njenega sladkega okusa, kot tudi zaradi vonja, zaradi česar jo najpogosteje uporabljajo za izdelavo parfumov, za izdelavo negovalnih izdelkov, za aromaterapijo in za pripravo raznovrstnih sladic ter ostalo prehrano.

Vaniljini učinki na organizem

Nekoč so vanilijo opisovali kot afrodiziak in zdravilo proti vročici. Čeprav do danes te trditve še niso znanstveno dokazali, je znano dejstvo, da vanilija lahko povzroči rast adrenalina. Zelo pogosto je v uporabi v eteričnih oljih - ta so idealna za aromaterapije za dušo in telo, saj ima značilne pomirjevalne učinke. Vanilija ne more nikogar razočarati, saj je vsestransko uporabna, tako z ne-hranilnimi kot s hranilnimi vrednostmi. Stroki vanilije so izreden vir antioksidantov ter fitohranil. V 100% naravni vaniliji v prahu najdemo tudi vlaknine, vitamine in minerale.

Kako jo uporabljamo V

anilija je povsem enostavna za uporabo. Enostavno jo zmešate v sok, v smuti, v mleko, posipate jo na sadno solato, dodate v presno ali pečeno pecivo. Zelo je okusna v doma narejeni čokoladi, v piškotih in ostalih pecivih. Z lahkoto sebi pripravite domač izdelek za nego telesa in kože – dodajte vanilijo v eterično ali masažno olje ter se prepustite razvajanju.

ČLANEK PRIPRAVILA: Malinca Nastja