Hiperlipidemija – prehrana in vadba

Maščobe so nujno potrebne za številne procese v telesu, predstavljajo pa tudi naš vir energije. Kadar je nivo maščob v naši krvi previsok, govorimo o hiperlipedimiji. Je presnovna motnja, pri kateri so vrednosti holesterola v krvi zelo povečane. Zdravju nevarna je predvsem zato, ker sodi med glavne dejavnike tveganja za aterosklerozo (poapnitev ožilja). Njihovo zdravljenje je zato eden od osnovnih dejavnikov v preprečevanju bolezni srca in ožilja.

Opredelitev zdravih vrednosti: Po Evropskih smernicah za preventivo koronarne bolezni so normalne vrednosti maščob v krvi naslednje: Skupni holesterol: manj kot 5 mmol/l Holesterol LDL: manj kot 3 mmol/l (nova priporočila so še strožja) Holesterol HDL: več kot 1 mmol/l Trigliceridi: manj kot 2 mmol/l

Prehrana

Kot opažajo strokovnjaki so ljudje izjemno slabo informirani o tem, katera hrana sploh vsebuje holesterol. Tisti s povišanim holesterolom namreč ne bi smeli uživati naslednjih živil: možganov (1200 mg holesterola na 100 g živila), rumenjaka (1500 mg holesterola na 100 g živila), kaviarja, masla, ledvic, smetane, kajmaka, kravjega sira, masti, morskih sadežev. Meso lahko jeste, izberite ribo ali perutnino, zagotovo pa se izogibajte suhim mesnim predelanim proizvodom in rdečemu mesu. Jajca, mleko in mlečne proizvode uživajte v manjših količinah. Izogibajte pa se vsej visoko predelani in industrijsko pripravljeni hrani, kot so živila v prahu, na primer pudingu, zmesem za kolače, kremam in sladoledom, siru, parmezanu, majonezi, kečapu in prelivom za solato.

V boju zoper holesterol pa je pomembna tudi hrana bogata z vlakninami, saj vlakna nase vežejo holesterol in ga tako pomagajo izločiti iz telesa. Zato je priporočljivo, da uživate sadje, zelenjavo, žitarice in oreščke. Najboljša živila za boj proti holesterolu in za splošno zdravo prehrano pa so še grah, fižol, leča, stročnice, maline, robide in druge jagode, krompir, brokoli, polnozrnat kruh in testenine, pomaranča, limona in ostali agrumi, jabolka, kaša in žitarice. Posebno sta zdrava še česen in čebula, ki bi jih zaradi odlične hranilne vrednosti morali uživati čim pogosteje.

Katere maščobe so zdrave? Obstajata dve skupini maščob: nasičene in nenasičene. Razlikujeta se po kemični sestavi in po tem, kako vplivata na telo. Nasičene maščobe najdemo v mesu, mesnih izdelkih, mleku, maslu in siru. Če uživamo pretirane količine nasičenih maščob, se nam zveča količina holesterola v krvi. Nasičene maščobne kisline zvišujejo raven holesterola in s tem večajo tudi nevarnost za pojav srčno-žilnih bolezni. Nenasičenih maščob je največ v rastlinskih oljih in ribah. Ločimo: enkrat nenasičene maščobne kisline – najdemo jih v olivnem olju. večkrat nenasičene maščobne kisline – to so omega–3 maščobne kisline (alfalinolenska kislina) in omega-6 maščobne kisline (linolna kislina), ki jih telo ne more ustvariti samo, ampak jih mora dobiti s hrano. Bogat vir omega-3 maščobnih kislin so mastne morske ribe (losos) ter laneno, repičino in sojino olje. Veliko omega-6 maščobnih kislin pa vsebuje npr. sončnično olje.

Bodite redno telesno aktivni! Redna telesna dejavnost je pomembna, ker povečuje zaščitni holesterol HDL in znižuje trigliceride, ugodno pa vpliva tudi na druge dejavnike tveganja. Poleg tega boste z redno telesno aktivnostjo laže dosegli in vzdrževali želeno telesno težo, uravnavali raven maščob in sladkorja v krvi. Postali boste zmogljivejši in se bolje počutili. Če vas skrbi, da bi se vaše zdravstveno stanje ob pretirani telesni obremenitvi lahko poslabšalo, se o vrsti in stopnji telesne aktivnosti posvetujte s strokovnjakom. Osebni trener lahko bistveno pripomore k izboljšanju splošnega zdravstvenega stanja in počutja posameznika.

AVTOR: Fitline studio