Gensko spremenjena hrana

Ob omembi gensko spremenjene hrane se nas večina zgrozi in prav je tako, saj imamo pri nas vse možnosti za ekološko kmetovanje, kjer faktorja tveganja pravzaprav ni. Četudi nam znanstveniki zatrjujejo, da GSO (gensko spremenjeni organizmi) nimajo škodljivih učinkov na naše zdravje, lahko v njihove trditve upravičeno dvomimo, saj bodo morebitni škodljivi učinki znani in dodobra raziskani šele čez leta.

Kaj so GSO?

Geni so tisti, ki določajo lastnosti, ki jih bo neka žival ali rastlina imela. Določajo tako genotip (zapis o zgradbi in delovanju organizma) kot tudi fenotip (celoto vseh vidnih lastnosti organizma). Pri GSO je genski zapis (DNK) umetno spremenjen. V naravi do križanja lahko pride le pri osebkih iste vrste, z biotehnološkimi postopki pa lahko križamo tudi različne vrste, med sabo lahko torej križamo ne le različne vrste rastlin, marveč celo rastline in živali. S poseganjem v genski zapis smo dosegli, da na primer neka vrsta rastlin, ki sicer v določenem podnebju ne uspeva, po novem normalno raste tudi na prej neprimernih območjih, rastline pa so postale odporne na določene škodljivce, neobčutljive na izbrana škropiva itd. Največ gensko spremenjenih rastlin raste v ZDA in v Argentini, vodilno podjetje pri trženju GSO pa je Monsanto.

Škodljivi učinki na zdravje

Problem gensko spremenjenih organizmov je v tem, da utegnejo vsebovati snovi, ki jih naše telo ni vajeno, kar lahko pripelje do preobčutljivostnih reakcij ali alergij. Dolgotrajni učinki na naše zdravje še niso znani. Problematičen je tudi ekološki vidik, saj bi se z opraševanjem gensko spremenjeni organizmi lahko razširili tudi tja, kjer si jih sicer ne želimo, na primer na babičino polje koruze. GSO zaenkrat (še) niso namenjeni za hrano ljudi, temveč kot krma za rejne živali. Glede na to, da med GSO zaenkrat prevladujeta soja in koruza, se moramo zavedati, da iz te nove vrste soje ne pripravljajo izdelkov za vegetarijance in vegane (sojino meso, tofu), temveč z njo krmijo živali, ki jih pozneje pojedo mesojedci oziroma vsejedci.

Spremeni sebe in spremenil boš svet

Zaposleni pri Monsantu nas že nekaj časa skušajo prepričati, da je njihov glavni cilj izkoreniniti svetovno lakoto. Ironično je, da 80% lačnih in podhranjenih otrok živi v državah, ki pridelajo presežek živil, vendar ta ne konča na njihovih krožnikih, saj je namenjen izvozu in konča kot hrana za krmne živali. Morda bi svetovno lakoto lažje izkoreninili s spremembo življenjskega sloga in prehranjevanja kot z gensko spremenjenimi organizmi, samo odgovornost za trenutno stanje moramo pa sprejeti.

PRISPEVEK PRIPRAVILA: Lina Z.