Probiotične bakterije za urejeno prebavo

Prihajajo hladnejši dnevi, z njimi pa vse več obolenj. V tem obdobju je še posebej pomemben dober imunski sistem. Kako si lahko pomagamo? Med prehodnimi obdobji je priporočljiv vnos probiotikov, ki ohranjajo zdravo črevesje in odpornejši imunski sistem.

Kaj so probiotiki?

Ko slišimo besedo probiotiki, pomislimo na jogurt. A kaj so pravzaprav probiotiki? So mikroorganizmi, ki imajo blagodejen učinek na zdravje osebe, ki jih uživa. Dober probiotik je odporen na kisli pH v želodcu in bazični v tankem črevesju. Prav tako mora biti odporen na prebavne encime, da se že med samo prebavo ne razgradi.

Probiotike najdemo tudi v človeškem telesu, največ jih je v debelem črevesju. Včasih se pokaže potreba po dodatnem vnosu probiotikov v naše telo, kar lahko storimo tako, da jih v naše telo vnesemo s hrano ali prehranskimi dopolnili.

Kdaj potrebujemo dodaten vnos probiotikov?

Pogosto nas na primanjkovanje probiotikov opozorijo prebavne motnje, največkrat v obliki driske. Probiotiki pomagajo pri napihnjenem trebuhu, driski ter avto imunih boleznih. Posebej se jih priporoča pri ali po zdravljenju z antibiotiki.

Kako se pridobiva probiotike?

Probiotike navadno pridobivajo v fermentorjih (velike posode s kontrolirano temperaturo in hrano). V teh posodah imajo tako rekoč gojišče posebnih bakterij, ki pozitivno vplivajo na naše telo. Ko se v posodah razmnoži dovolj bakterij (probiotikov), jih posušijo (liofilizirajo). Med sušenjem bakterije spremenijo obliko. V tem času mirujejo in čakajo na bolj ugodno okolje.

Koliko vrst jih poznamo?

Poznamo različne bakterije in glive, ki veljajo za probiotike. Vsak dan je znanih več novih vrst. Najbolj poznani probiotiki so: Lactobacillus, Enterococcus Bifidobacterium in Escerichia coli Nissle, med glivami pa Saccharomyces boulardii.
 

Nakup probiotikov v obliki prehranskih dopolnil
V kolikor vam vnos zgoraj naštetih živil ne diši, si lahko pomagate s prehranskimi dopolnili, ki vsebujejo probiotike.

Največkrat so v obliki tekočine (napitek) ali prahu (prašek ali kapsula). Najbolj priporočljivo je probiotike kupiti v trdi obliki (prašek ali kapsule). V trdi obliki so bakterije veliko bolj obstojne, saj med sušenjem spremenijo obliko (zavzamejo obliko spore), ki jim omogoča dolgo čakanje na ugodnejše razmere (vlažno okolje s hrano). V tej obliki lahko zdržijo mnogo let. V nasprotnem primeru, so v tekočini že aktivirane, kar pomeni, da bakterije hitreje umrejo zaradi pomanjkanja hrane.

Probiotike prav tako najdemo v vsakdanji hrani, kot so fermentirani mlečni izdelki (jogurti, skuta, kefir, kislo mleko, itd.) in fermentirana zelenjava (npr. kislo zelje in kisle kumarice).

Na kaj je potrebno paziti pri nakupu probiotikov?

• Probiotični izdelek naj vsebuje kakovostne seve bakterij (vrsta seva določa posamezne učinke seva na naše telo).
• Probiotični izdelek naj vsebuje vsaj milijardo živih bakterij. Več kot jih je, boljše je. 
• Najboljše je, če so probiotiki v prahu (v obliki kapsul ali praška). Prah podaljšuje stabilnost sevov. Bakterije, ki so posušene so v posebni obliki (sporah), lahko preživijo stoletja. Sevi bakterij mešani v tekočini so veliko manj stabilni in se hitreje pokvarijo.
• Terapija s probiotiki naj traja od 4 do 6 tednov. To je čas potreben za vzpostavitev trajne kolonije bakterij. Nato se en teden na mesec vzdržuje terapijo. Kasneje se terapijo izvaja enkrat letno, predvsem je dobro opraviti kuro kot preventivo ob menjavi letnega časa.

Uporaba probiotikov

Za katere bolezni uporabimo probiotike?

• driske (največkrat kot posledica uporabe antibiotikov),
• preprečevanje okužb, vnetij in alergij,
• vnetje sečil in nožnice,
• vnetje dlesni in ustne sluznice,
• v primeru aken.

Da bi vedeli, katere probiotike izbrati, je najboljše prebrati, katere bakterije vsebuje in za kaj služijo. Probiotikov se ne sme uživati z vročo pijačo ali hrano. V primeru, da jih jemljemo skupaj z antibiotiki, naj bo presledek med jemanjem antibiotikov in probiotikov vsaj dve uri. Probiotike je priporočljivo jemati še nekaj dni po končani terapiji antibiotikov.

Probiotiki in koža

V knjigi Brain Maker nevrolog dr. David Perlmutterki pravi, da je neravnovesje v črevesju v veliki meri povezano z ostalimi boleznimi kot so: Alzheimerjeva bolezen, depresija, težave s kožo (akne in ostali kožni izpuščaji). Bakterije v črevesju sicer delujejo protivnetno. Tako so tudi strokovnjaki iz kozmetične industrije odkrili pozitivne lastnosti probiotikov in v svoje proizvode začeli dodajati probiotike vrst: Bifidobacterium longum, Bifidobacterium lactis, Lactobacillus brevis, Lactobacillus acidophilus in Lactobacillus plantarum.

Črevesna flora in probiotiki

Črevesno floro sestavljajo različne glivice in bakterije. Med njimi so tako za telo dobri in škodljivi organizmi. V odraslem človeku naj bi bilo od 1,5 - 2 kg bakterij. Od tega naj bi bilo 300-1000 različnih vrst organizmov. Največ naj bi jih bilo v debelem črevesju. Skozi prehranjevanje v organizem vstopajo različna hranila, včasih tudi bakterije, ki niso dobre za naše zdravje. Dobre (probiotične) bakterije velikokrat že v samem prebavnem traku napadejo slabe bakterije in nas tako ohranjajo zdrave. Zato lahko rečemo, da je črevesje tudi imunski organ.

Za zdravo črevesno floro se moramo izogibati hitri mastni prehrani, sladkorju in alkoholu. Povečati pa je potrebno vnos vlaknin (zelenjavo in sadje), ki pozitivno vplivajo na črevesno floro.

Kaj so prebiotiki?

Prebiotiki pospešujejo rast in razmnoževanje probiotikov. Zato je priporočljivo skupaj s probiotiki uživati tudi prebiotike. Prebiotike najdemo v čebuli, poru, beluših, česnu, korenini cikorije, špinači in bananah.

Probiotiki so odlični za odpravljanje driske in drugih črevesnih težav, kot je napenjanje in napihnjenost. Priporočljivo jih je jemati tudi ob antibiotikih za ohranjanje zdrave črevesne flore. Probiotiki so odlični tudi ob vnetjih sečil, nožnice, dlesni in sluznice. Da boste našli svojo ustrezno kombinacijo probiotikov, pazljivo preberite čemu posamezni služi ter kakšen je način uporabe. Ne pozabite tudi na prebiotike, ki omogočajo večjo učinkovitost probiotikov in seveda na zdravo prehrano.

Napisala: Malinca