Iški Vintgar – popolna kombinacija sprostitve in aktivnosti

Iški Vintgar – popolna kombinacija sprostitve in aktivnosti

Se tudi vi sprašujete, kam po sprostitev po napornem dnevu? Nimate veliko časa, pa bi se kljub temu radi za kakšno uro ali dve umaknili od vsakdanjega kaosa? Iški vintgar je s svojo lokacijo na obrobju Ljubljanskega barja popolna kombinacija sprostitve in aktivnosti.

Čudovita 300-400 metrov globoka soteska Iški vintgar, ki jo je izdolbla reka Iška in tako naravno razmejila dve slovenski pokrajini, Dolenjsko in Notranjsko. Ob obisku si lahko ogledate, kako je reka, ki izvira na Bloški planoti, čez leta oblikovala ozko dolino z značilno obliko črke V.  Kristalno čista reka premaguje skalne ovire in si skozi slapove in slapišča vtira svojo pot vse do Ljubljanskega barja. Iški vintgar je že od nekdaj priljubljena destinacija za izlet, saj je že v začetku 20. stoletja predstavljala zatočišče ljubljanskim gozdarjem, ki so se v njej prepustili naravi, častili sonce in živeli zelo preprosto.

Iški vintgar je primeren za vse, tako za mlade, kot za starejše. V vročih poletnih dneh predstavlja lokacijo, ki predstavlja bolj osvežilno in prijetno ozračje. Dostopnost do nje pa je enostavna. Če izlet načrtujemo z avtomobilom, se zapeljemo na južno ljubljansko obvoznico in se odcepimo na izvoz Ig. Od tam naprej sledimo označbam za Ig in nadaljujemo proti Iški vasi. Nadaljujemo naravnost do velikega parkirišča, ki pelje vse do doma pri Iškem vintgarju. V primeru, da izlet v Iški Vintgar načrtujete med tednom, se lahko zapeljete vse do doma, med vikendom pa svetujemo, da avtomobil parkirate prej in se do doma sprehodite, saj so parkirišča ob domu zaradi gneče že zasedena; obračanje avtomobila pa je zaradi ozke ceste neprijetno.

Za tiste, ki hoje ne marate, se lahko že ob začetku soteske namestite pri kakšnem tolmunu in si odpočijete ali pa se ustavite pri domu v Iškem vintgarju, kjer se boste lahko okrepčali. Za tiste, ki pa obožujete sprehode, vas naprej od doma lažje označena pešpot E-6 pelje po pobočju, kjer lahko občudujete reko in njeno moč.  Po petih minutah hoje od doma se pogled razprostre na plezališče. Plezališče je eno izmed najbolj priljubljenih med plezalci, a pazite, saj je kljub nizkim težavnostim zanj priporočljiva primerna plezalna oprema. V kolikor le-te nimate s seboj, vam preizkušanje svojih plezalnih sposobnosti brez opreme zaradi varnosti raje ne priporočamo.

Pot se nadaljuje in pripelje do sipine ob tolmunu, ki je ravno zaradi svoje dostopnosti najbolj priljubljeno naravno kopališče. Imenuje se Grabljice, vendar je voda tu nižja kot drugod, zato je bolj primerna za družine z manjšimi otroci in tiste, ki so si prišli ohladiti le noge. Ogledate si lahko številne zanimive kamnine, kot so dolomitski prodniki ali pa raznoliko rastlinstvo, ki se s koreninami oprijema strmin. Za vse, ki pa se gneči v Iškem vintgarju raje izognete, vam priporočamo, da se najprej sprehodite in se potem kasneje namestite nekoliko nižje. Ta del tudi predstavlja konec poti na levem bregu reke.

Za tiste bolj vztrajne, se pot nadaljuje še naprej. Prebroditi morate nekaj metrov hladne reke in ob levem bregu boste lahko sledili poteku poti, vse do ostankov partizanske bolnišnice Krvavec. Vendar pazite, saj pot ni dobro označena in vam ob neprimerni obutvi nadaljevanja ne svetujemo, saj je pot bolj strma in od doma pri Iškem vintgarju traja kar dobro uro. Skozi nekaj krajših spustov in vzponov se nadaljuje do zahtevnejšega prehoda in strmega skalnega stebra, ki je znan kot vrh soteske Iški vintgar. Nadaljujemo lahko vse do Votlega kamna, kjer se ustavite za trenutek in občudujete skalnatega osamelca, skozi katerega je reka čez stoletja izdolbla luknjo. Nadaljujemo in se vzpnemo po bregu, v pomoč pa so nam jeklenice, ki jih je priporočljivo uporabljati predvsem v mokrem vremenu. Na naslednjem spustu prispemo do razpotja poti, kjer nadaljujemo po desni spodnji poti, ki nas že po nekaj minutah pripelje do sotočja Zale in Iške. Če nadaljujemo še nekaj korakov in prečkamo reko, si lahko ogledamo še Skalnega moža, mogočno skalno gmoto in mejnik med pokrajinami in štirimi občinami (Velike Lašče, Cerknica, Ig in Brezovica).  Odločimo se lahko tudi za drugo pot, kjer po nekaj minutah hoje od doma prečkamo most in pot nadaljujemo po drugem bregu. Prav tako prispemo do kopališča Grabljice in kasneje do poličke, pri kateri moramo biti še posebej previdni, saj je zaradi mokrote pri rahlem spustu večja nevarnost zdrsa. Pot se nadaljuje ob reki, potem pa se zravna in poteka skozi jaso vse do Iške. Tam se združi s prvo potjo in začne se vzpon.

Soteska Iški vintgar je znana po tem, da je univerzalna za vse, tako za tiste, ki se želijo le ohladiti v reki, kot za tiste, ki bi radi tam tudi aktivno preživeli svoj čas. Ima ogromno možnosti za preživljanje skupnega časa, saj je možen tudi najem piknik prostorov, kjer lahko igrate tudi odbojko ali sami spečete kosilo, vmes pa skočite in se ohladite v vodi. Mamljivo, kajne?

Slike v članku so povzete po spletni strani http://www.lepote-slovenije.si/. Obsežnejšo galerijo slik si lahko ogledate na http://www.lepote-slovenije.si/iski-vintgar/.

Foto: Branko Dare